Vsako glasbeno delo prijavite na svojem obrazcu
Vaše posamezno avtorsko delo prijavite Združenju SAZAS na svojem obrazcu: ena skladba - en obrazec. Obrazec izberite glede na vrsto vašega dela - ali je delo izvirno ali je prirejeno.
Prirejeno delo - nujnost predhodne pridobitve soglasja avtorjev izvirnega dela
Če ste avtor aranžmaja ali prevoda ali predelave besedila, je predhodno potrebno pridobiti ustrezna soglasja s strani imetnikov pravic na izvirnem delu. Če izvirno delo še ni prijavljeno, opozorite imetnike pravic na izvirnem delu, da je pred tem potrebno prijaviti tudi izvirno delo.
Premalo prostora na prijavi?
Če nimate dovolj prostora na prijavnem obrazcu izvirnega ali prirejenega dela, lahko uporabite Dodatek k prijavi.
Glasbeno delo nastalo v sodelovanju več avtorjev
Če je delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, pripada nedeljiva avtorska pravica vsem soavtorjem na tem delu.
Deleži posameznih soavtorjev se določijo s pogodbo med avtorji. Pogodba se lahko sklene v pisni ali ustni obliki. Določila pogodbe se Združenju posredujejo v elektronski obliki z elektronskim podpisom ali v pisni obliki na predpisanih obrazcih, pri čemer prijavitelj odgovarja za točnost sporočenih podatkov.
Podatke o pogodbi lahko pošlje katerikoli od imetnikov pravic na izvirnem delu.
Nujna opredelitev ustrezne zvrsti in kategorije
Pri prijavi dela je obvezno potrebno navesti ustrezno zvrst glasbenega dela:
Resna glasba je termin, ki združuje različne oblike glasbenega ustvarjanja, ki temeljijo na zahodni klasični glasbi in zahtevajo napredne strukturne in teoretske premisleke.
Klasična osnova pomeni stilsko glasbo, ki je nastajala v različnih obdobjih v zgodovini od renesanse dalje. Resna glasba obenem pomeni klasično glasbo, ki se ne ozira na vsebine. V ospredju je predvsem umetniška zavzetost glasbenega dela.
Resna glasba je zelo formalizirana, torej so vsi ali večina glasbenih elementov v naprej določenih in v zapisanem notnem besedilu, ki glasbeniku ne dovoljuje improvizacije ali bi bili kako drugače prepuščeni diskreciji izvajalca. Nanaša se predvsem na uporabo tradicionalnih klasičnih pristopov (vključno s sodobnimi oblikami klasične glasbe), ki se osredotočajo na formalne stile, tehnično podrobno dekonstrukcijo in kritike ter zahteva pozornost poslušalca.
Med resno glasbo se prišteva tudi glasba poznana pod izrazom sodobna klasična glasba, ki pomeni novejšo glasbo klasične zvrsti. Med sodobno klasično glasbo uvrščamo tudi glasbo, ki vsebuje umetne zvoke, sintetizatorje zvoka in vzorce, in posledično ni zapisana v obliki partiture, vendar po svoji naravi sledi smernicam klasične glasbe in je ne moremo uvrstiti med zabavno glasbo.
Zabavno glasbo opredeljuje izredno širok nabor različnih zasedb. Zasedbe, ki izvajajo zabavno glasbo segajo od solistov, duetov, ansamblov, pa vse do revijskega orkestra z vokalnim delom.
Zabavna glasba je glasba lahkotnejše narave, katere namen je doseganje prijetnega razpoloženja, ter navajanja k plesu, zato pogosto temeljijo na poudarjenemu ritmu. Kljub dejstvu, da je v zabavni glasbi v ospredju lahkotnost in so avtorji v pristopu k ustvarjanju maj pretenciozni, kot pri resni glasbi, tudi v tej glasbeni zvrsti nastajajo vplivne in dognane skladbe visoke umetniške vrednosti.
Sem sodijo popularna glasba, narodna glasba, pa tudi pop, rock glasba, šansoni, koračnice, muzikali, potpuriji itd...
Narodno zabavna glasba je oblika zabavne glasbe, ki vsebuje zanjo zelo značilen instrument harmoniko, njena osnova pa je v t. i. ljudski zvrsti, glavna dva ritma pa sta polka in valček.
Najpogostejši zasedbi v tej zvrsti sta narodno-zabavni trio, ki ga sestavljajo harmonika, bariton ali bas in akustična kitara, ter narodno-zabavni kvintet, kjer se navadno narodno-zabavni trio dopolnjuje še s trobento in klarinetom. Inštrumentalni del pogosto spremlja tudi vokal in večglasno zborovsko petje.
Narodno zabavna glasba, ki ji je dodana ritem sekcija se ne uvršča med narodno zabavno glasbo. Tovrstna glasba se uvršča med zabavno glasbo. Podobno velja za glasbena dela, ki temeljijo na ljudskem izročilu in/ali ljudskih inštrumentih in niso izvajani s strani zasedb, ki jih uvrščamo med narodno-zabavne.
- Zahtevnejše oblike zabane glasbe jazz in jazz rock glasba
Med zahtevnejše oblike zabavne glasbe uvrščamo glasbo, ki po svojem izvoru in zasedbi ne sledi tradicionalnim klasičnim pristopom, značilnim za resno glasbo, vendar se spogleduje z uporabo glasbenih tehnik, ki so značilne zanjo, hkrati pa dopušča dobršno mero improvizacije. Sem spadajo zasedbe, ki sodijo v okvir zabavne glasbe, vendar so v sami glasbeni strukturi veliko bolj prisotne inovacije avtorjev in navadno temeljijo na različnih vejah jazz glasbe, improvizacijah in težjih harmonskih pristopih.
Kot jazz se razume predvsem glasba, ki temelji na glasbi temnopoltih ameriških glasbenikov iz začetka 20. stoletja, ki so glasbeno tradicijo severnoafriških kultur na ameriških tleh spojili z zahodnjaško ameriško in evropsko kulturo ter njunimi glasbenimi instrumenti. Njegove korenine segajo v gospel, blues, ragtime, pa tudi v glasbo evropskih vojaških orkestrov.
V kompozicijskem smislu je prepoznaven po poli-ritmih, sinkopah, improvizaciji, »modrih notah«, »neperiodični gradnji«, itd.
Opredeljevanje glasbenega dela v izbrano glasbeno zvrst in kategorijo mora biti skladno s Pravili o delitvi Združenja SAZAS k.o., kjer najdete tudi vse potrebne informacije.
Pravila o delitvi Združenja SAZAS k.o