Navigacija

Informacije

pon. 8.30–15.00
sre. 8.30–15.00
pet. 8.30–11.30
Splošne informacije

Pogosta vprašanja z odgovori

Pogosta vprašanja z odgovori

Če imate kakršno koli vprašanje o uporabi glasbenih del, kolektivnem upravljanju in/ali varstvu avtorske zaščite, nam pišite. Potrudili se bomo za hiter in strokoven odgovor.
Aktualne odgovore objavljamo na tem spletnem mestu.

Pišite nam

Združenje SAZAS - kaj, zakaj 

Katera dela obsega repertoar Združenja SAZAS? 

Repertoar Združenja SAZAS sestavljajo naslednja dela:

  • glasbena neodrska dela (oratoriji, kantate, dela resne in zabavne glasbe ipd.)
  • odlomki glasbenih odrskih del (oper, operet, baletov ipd.) ne glede na trajanje in pod pogojem, da ti odlomki ne predstavljajo dramske celote
  • glasba iz glasbenih koreografskih del (koncertno izvajanje) ne glede na trajanje
  • glasbena dela, uporabljena za špice, zvočne podlage, zvočne ilustracije in odmore
  • glasba iz avdiovizualnih del (kinematografski filmi, TV filmi, TV nanizanke in nadaljevanke ipd.)
  • druga glasbena avtorska dela, ki jih ščiti SAZAS na podlagi posebnega pooblastila avtorja ali druge avtorske organizacije.
Kaj Združenje SAZAS lahko stori zame? 

Združenje SAZAS vam izda ustrezno dovoljenje za javno uporabo glasbenega repertoarja. S tem vam omogoči zakonito uporabo svetovnega glasbenega repertoarja po enotni ceni, avtorjem pa zagotavlja, da dobijo ustrezen avotrski honorar za svoja dela.

Zakaj moram plačevati avtorsko nadomestilo za uporabo glasbe? 

Ko neka oseba/avtor ustvari literarno, glasbeno, znanstveno ali umetniško delo, je lastnik - avtor tega dela in svobodno odloča o njegovi uporabi - je torej lastnik zasebne lastnine.

Po zakonu je vsako takšno delo zaščiteno z avtorskimi pravicami od trenutka nastanka, ki ga pri nas ureja Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah.

Ker je v praksi neizvedljivo, da bi vsak posamezni avtor sam skrbel za učinkovito upravljanje svojih pravic (običajno pri enem glasbenem delu sodeluje več avtorjev), so združeni v kolektivne organizacije. Le-te se tako v imenu avtorjev pogajajo z uporabniki za pravično tarifo, izdajajo dovoljenja za uporabo del, spremljajo uporabo del in avtorjem izplačujejo pripadajoče jim honorarje.

Kolektivne organizacije so tako nastale iz potrebe po zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic avtorjev in zagotavljanja enostavnega dostopa zaščitnega repertoarja uporabnikom.

Na ozemlju Republike Slovenje glasbene avtorske pravice učinkovito upravlja Združenje SAZAS, mednarodno zastopstvo avtorjev, že vse od l. 1998.

Kaj je CISAC? 

Mednarodna konfederacija društev avtorjev in skladateljev (CISAC – The International Confederation of Authors and Composors Societies) je bila ustanovljena leta 1926 v Parizu in je nevladna in neprofitna organizacija. Prizadeva si za učinkovito in pravično varstvo pravic avtorjev po celem svetu.

CISAC je najbolj uveljavljena in globalno prepoznana krovna organizacija, ki združuje kar 239 avtorskih kolektivnih organizacij iz 123 držav in tako zastopa 4 milijone avtorjev z vseh področij ustvarjanja: glasbega, avdiovizualnega, dramatike, literature in vizualne umetnosti.

Združenje SAZAS je član organizacije CISAC že od 1. 5. 1996, saj izpolnjuje visoke strokovne, mednarodno uveljavljene standarde kolektivnega uveljavljanja pravic. 

Kaj je WIPO? 

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (World Intelectual Property Organization) deluje v okviru OZN kot specializirana agencija. Ustanovljena je bila l. 1967 z namenom zagotavljanja in širitve zavesto o pomenu varstva intelektualne lastnine na podlagi sodelovanja med državami. Skrbi za izvajanje 23 medarodnih pogodb s področja intelektualne zaščite, med katerimi so najbolj znane: 

  • Pariška konvencija o varstvu intelektualne storitve, 
  • Pogodba o patentnem pravu, 
  • Pogodba o pravu blagovnih znamk, 
  • WIPO pogodba o avtorskem pravu, 
  • Washingtonska pogodba o intelektualni lastnini glede integriranih vezij, 
  • Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del, 
  • WIPO pogodba o izvedbah in fonogramih, 
  • Madridski sporazum o preprečevanju lažnih in varljivih označb izvora blaga.

Uporaba glasbe - pridobitev dovoljenja, plačilo nadomestila 

Kakšne so posledice, če ne poravnam svojih obveznosti? 

Povprečno letno nadomestilo za diskoteko, ki obratuje dvanajst dni v mesecu in sprejme 250 obiskovalcev, znaša 2.655 EUR.

184. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pa določa, da je najmanjša kazen za nepooblaščeno uporabo avtorskih del približno 1.670 EUR za organizacijo in približno 330 EUR za odgovorno osebo. Nadzor nad izvajanjem navedene določbe zakona izvaja tržna inšpekcija.

Brez pridobljenega dovoljenja Združenja SAZAS se torej ne izplača uporabljati avtorskih glasbenih del, saj je pooblaščena uporaba glasbenih del bistveno cenejša od nepooblaščene uporabe.

Ali je dovolj, če zaprosim za dovoljenje 1-krat? 

Običajno ne. Uporabnik mora pridobiti dovoljenje Združenja SAZAS za vsako javno priobčitev avtorskih del iz repertoarja SAZAS. Dovoljenje se lahko nanaša na 1-kratno ali večkratno uporabo avtorskih del v določenem obdobju.

Kaj je jam session? Ali je potrebno dovoljenje Združenja SAZAS? 

Jam sassion je spontano muziciranje, improvizirano igranje.

Pri prirejanju t. i. jam sassiona se ne zaračunava vstopnina in izvajalci ne smejo prejeti honorarja. Ne gre za prireditev, ki bi bila oglaševana in vnaprej organizirana. Glasbena zasedba ni vnaprej znana in ni zaključena celota, sestavljena je naključno. Za jam session se ne more obravnavati nastop že obstoječe glasbene skupine ali zasedbe, ki je poprej kot taka že nastopila in/ali ima tudi že ime.

V primerih, ko nastopajoči ne izvajajo del na znane zaščitene teme, ampak skladbe nastajajo tisti trenutek, lahko nastopajoči avtorji skladno s 4. točko 151. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, avtorske pravice uredijo individualno in je organizator dolžan posredovati izjavo o individualnem urejanju avtorskih pravic na obrazcu Združenja SAZAS. V kolikor niso izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji ali v primeru, ko nastopajoči izvajajo skladbe na teme, ki so avtorsko zaščitene, pa je organizator dolžan izpolniti vse obveznosti, ki izhajajo iz uporabe avtorskih del.

Na podlagi česa se določi, katero tarifo bom plačeval Združenju SAZAS za uporabo glasbe? 

Osnove za obračun avtorskega honorarja so različne, uporabnik pa plača avtorski honorar le po eni osnovi:

  1. prihodek, ki je ustvarjen pri uporabi del iz repertoarja SAZAS (vstopnina, konzumacije, povišanje cen v času uporabe glasbe ipd.);
  2. bruto honorar izvajalcev, če je višji od prihodkov od vstopnine oz. od drugih oblik plačevanja ali če je vstop prost;
  3. pavšalni znesek po sedežu ali obiskovalcu;
  4. upoštevanje najnižjega avtorskega honorarja v posebnih primerih.

Več o različnih osnovah si preberite tukaj.

Kako pridobim dovoljenje? 

Pridobitev dovoljenja za zakonito javno priobčitev glasbenih del je enostavno:

  • 1. korak: najmanj 8 dni pred začetkom uporabe morate Združenju SAZAS prijaviti uporabo avtorskih del, kar storite z ustreznim obrazcem.
  • 2. korak: Združenje SAZAS vam bo izdalo ustrezno dovoljenje.
  • 3. korak: izpolnjevanje nadaljnjih obveznosti, ki so navedene na samem dovoljenju.

Različni uporabniki imajo različne obveznosti za pridobitev dovoljenja za javno priobčitev glasbenih del.

Kakšne so obveznosti določenega uporabnika, je razvidno iz spodnje tabele.

 Kdo izpolni? Kateri obrazec?  Kaj potrebujem? 
Gostinski lokali, diskoteka, trgovina, frizerski saloni, idr. javni prostori (mehanična uporaba glasbe) Obrazec za javno priobčitev glasbenih neodrskih del SAZAS izda ustrezno dovoljenje, na katerem je navedena mesečna obveznost nadomestila za avtorske pravice.
Prireditve, koncerti, veselice, silvestrovanje, pustovanje ipd. (uporaba žive glasbe)  Prijava koncertov in prireditev - SAZAS vam bo izdal dovoljenje
 - V roku 15 dni po prireditvi posredujete še obrazca Spored izvedenih del in Osnove za obračun avtorskega honorarja
Ali moram plačevati Združenju SAZAS, če z njim nimam sklenjene pogodbe? 

DA. Dejstvo, da z Združenjem SAZAS nimate sklenjene pogodbe ali sporazuma za javno priobčitev glasbenih neodrskih del, ne izključuje vaše obveznosti plačevanja nadomestila za avtorski honorar v primeru javne priobčitve.

V 7. členu Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) predvideva sankcijo, da so tarifne postavke za uporabo del brez poprejšnjega dovoljenja Združenja SAZAS višje za 15 % glede na povprečno tarifo.

Višja tarifna postavka temelji na realnih stroških Združenja SAZAS, ki so potrebni za odkrivanje in preprečevanje nepooblaščene uporabe avtorskih del. V skladu s tem vas pozivamo, da Združenju SAZAS čim prej posredujete izpolnjen ustrezni obrazec.

Zakaj mora organizator javne prireditve, ki je že plačal honorar izvajalcem na prireditvi, plačati še avtorski honorar Združenju SAZAS? 

Pomembno je ločiti avtorski honorar od izvajalskega oz. se zavedati, da gre za različna upravičenja, do katerih so upravičene različne kategorije ljudi: glasbeni izvajalci (pevci, instrumentalisti) in avtorji (skladatelji, besedilopisci).

Organizator prireditve izvajalcem za nastop ni plačal avtorskega honorarja, temveč izvajalskega - zgolj za nastop in ne za uporabljeni repertoar.

Izvajalski honorar plača organizator (ne)posredno izvajalcem, in sicer za izvedbo nastopa na prireditvi, avtorski honorar pa je potrebno plačati za uporabo skladb avtorjev, ki so jih nastopajoči izvajali na prireditvi. Tovrstno nadomestilo je potrebno plačati Združenju SAZAS, ki ga nato deli v skladu s pravilnikom o delitvi avtorskih honorarjev avtorjem.

Naše društvo je priredilo manjšo vaško veselico z glasbo, za katero smo imeli dovoljenje UE. Na veselici so igrali vaški godci, ki niso dobili plačila. Vstopnine ni bilo. Ali je tako prireditev potrebno prijaviti Združenju SAZAS in plačati avtorsko nadomestilo? V sklopu božičnih koncertov v našem kraju je manjša vokalna skupina brezplačno zapela nekaj božičnih pesmi. Vstopnine ni bilo. Ali moramo plačati avtorsko nadomestilo? 

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) v svojem 158. in 159. členu pravi, da so prireditelji kulturno-umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del, v primerih, ko je to potrebno po tem zakonu, dolžni predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev avtorskih del, v 15 dneh po priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del.

Določbe zakona veljajo enako za vse organizatorje koncertov in drugih javnih prireditev, zato brezplačen nastop izvajalcev in to, da na prireditvi ni bilo vstopnine, ne vplivata na obveznosti, ki nastanejo za organizatorja iz naslova avtorskih pravic.

V kolikor se iz prejetega sporeda izvedenih del ugotovi, da so se na prireditvi izvajala izključno dela, ki niso zaščitena, Združenje SAZAS avtorskega nadomestila organizatorju ne obračuna.

Kljub temu da ni bilo vstopnine, ste zavezani k prijavi prireditve in plačilu avtorskega nadomestila. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) v 160. členu določa dolžnost uporabnikov do obveščanja, Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) pa določa, da mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki želi javno priobčevati glasbena neodrska dela, ki so sestavni del repertoarja, ki ga ščiti Združenje SAZAS, predhodno priglasiti uporabo takih avtorskih del Združenju SAZAS, in sicer najmanj 8 dni pred začetkom uporabe.

Uporabnik (organizator prireditve) mora tudi evidentirati vsako izvedbo glasbenega dela na obrazcu »SAZAS-1« – Spored izvedenih del za javno izvajanje del na koncertih in prireditvah, ki ga izdaja Združenje SAZAS. Ta obrazec mora uporabnik posredovati Združenju SAZAS najkasneje v 15 dneh po izvedbi.

V primeru, da se iz sporeda izvedenih del ugotovi, da so bila izvajana samo nezaščitena dela, Združenje SAZAS ne bo izstavilo računa.

Menimo, da ni pravnega temelja za plačilo nadomestil avtorskih honorarjev za pregledno srečanje pevskih zborov, ki se je odvijalo v Festivalni dvorani v Ljubljani, saj je šlo za šolske zbore in zato za obliko neposrednega pouka. 

Ne moremo se strinjati z navedbami, da je v tem primeru šlo za neposredni pouk v živo, kakor ga določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3).

Zborovsko petje izven prostorov šole se ne more šteti za neposredni pouk. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) v 5. členu določa, da je uporaba avtorskih glasbenih del dovoljena le pri pouku in na šolskih prireditvah, ki so organizirane izključno za učence šole, ki prireditev organizira, pod pogojem, da je vstop prost in ni izplačan izvajalski honorar.

Menimo, da našemu kulturnemu društvu ni potrebno prijavljati prireditev, ki jih organizira v kulturnem domu, saj člani društva črpajo snov za kulturni program predvsem iz narodnih izročil in si ne izposojajo alinej literarnih ustvarjalcev in glasbenikov. 

Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) določa, da mora vsak, ki organizira javno prireditev, 8 dni pred prireditvijo le-to prijaviti Združenju SAZAS, nato pa v roku 15 dni po prireditvi posredovati Združenju SAZAS seznam izvedenih del. V primeru, da se na podlagi seznama izvedenih del ugotovi, da člani društva res črpajo snov za kulturni program iz narodnih izročil in ne uporabljajo avtorskih glasbenih del iz repertoarja Združenja SAZAS, je organizator oproščen plačila avtorskega nadomestila.

V kolikor pa so bile za ljudske skladbe, ki so se izvajale na prireditvi, narejene priredbe oz. aranžmaji, je organizator dolžan to vpisati na spored izvedenih del in tudi plačati ustrezno avtorsko nadomestilo.

V gostilni smo organizirali zasebno zabavo za naše zaposlene. Izvajala se je živa glasba. Za ostale stranke je bila gostilna med tem zaprta. Ali moramo plačati nadomestilo avtorskega honorarja? Po našem mnenju ni šlo za javno priobčitev glasbenih del. 

2. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) določa, da se za »javen« ali »javnost« po tem zakonu razume večje število oseb, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev.

Glede na uveljavljeno pravno prakso se za spodnjo mejo večjega števila oseb, šteje pet oseb, medtem ko zgornje omejitve ni. Komentar 2. člena tega zakona (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Trampuž in drugi, GV Ljubljana 1997, stran 19-21) določa, da po zakonu le osebni znanci izključujejo javnost, česar ni vedno mogoče enačiti s poklicnimi, stanovskimi, društvenimi ali drugimi vrstami znancev. Komentar izrecno navaja, da je sodna praksa štela, da je šlo za javnost, če so bila avtorska dela uporabljena v gostinskem lokalu, na sindikalni prireditvi večjega podjetja.

Kako se določi višina avtorskega honorarja za pravice radiodifuznega oddajanja (radijski, televizijski programi)? 

Višina avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo se določi glede na delež glasbe v programu. Pri določanju višine plačila se upoštevajo standardi, ki jih je sprejela Mednarodna konfederacija avtorskih društev CISAC in priporočila Svetovne organizacije za intelektualno lastnino WIPO, in sicer: 

  • plačilo avtorskega nadomestila je sorazmerno pomembnosti in obsegu uporabe avtorskih glasbenih del v dejavnosti uporabnika:
  • če uporabnik 100 % oddajnega časa uporablja avtorska glasbena dela, nadomestilo znaša 10 % prihodkov, ustvarjenih z uporabo glasbe. 
  • v primeru manjšega deleža uporabe avtorskih glasbenih del v oddajnem času radijskega oz. televizijskega programa se ustrezno zmanjšuje tudi delež nadomestila od prihodkov. 

Na primer: 

  • V primeru 50% uporabe avtorskih glasbenih del v oddajnem času radijskega oz. televizijskega programa, nadomestilo znaša 5% prihodkov, ustvarjenih z uporabo glasbe. 
  • V primeru 20% uporabe avtorskih glasbenih del v oddajnem času radijskega oz. televizijskega programa, nadomestilo znaša 2% prihodkov, ustvarjenih z uporabo glasbe.
Kateri prihodki se upoštevajo pri obračunu nadomestila iz naslova radijske oz. televizijske dejavnosti? 

Pri obračunu nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del se v celoti upoštevajo naslednji prihodki izdajatelja: 

  • prihodki od ekonomsko propagandnega programa (oglasna in propagandna sporočila, sponzorstva, najem časa za oddajanje ipd.), 
  • prihodki od dotacij z izjemo tistih dotacij, za katere izdajatelj dokaže, da so namenjeni izključno za govorno informativni program, 
  • prihodki od posebej naročenih izvajanj glasbe (želje poslušalcev, glasbenih čestitk, ipd.), 
  • prihodki od naročnine.
Ali res z glasbo lahko povečam promet v svojem lokalu? 

DA. In to celo tudi za 60 %. Raziskava je pokazala, da bari v povprečju povišajo svoj prihodek za 44 %, med vikendom pa kar za 60 %.

Ali z živo glasbo res lahko bistveno povečam svoj promet? 

Živa glasba velja za največji potencial pri povečanju prihodka. Raziskava je pokazala, da se je prihodek povečal za od 10 % pa tudi do 50 % v večerih, ko je bila živa glasba v primerjavi z večeri, ko le-te ni bilo.

Ali res lahko z glasbo vplivamo na vedenje? 

DA. Na to temo je bilo izvedenih več raziskav in eksperimentov v različnih državah in povsode so prišli do enakega sklepa: z glasbo lahko dosežemo želeno vedenje. Če uporabimo pravo glasbo, je le-ta lahko zelo močno orožje v skoraj vsaki organizaciji, poslovnem okolju.

Znanstveniki so razdelali 4 tipične kontekste, kjer vpliv glasbe še posebej pride do izraza: 

  1. Do določenega izdelka lahko vzpodbudimo pozitiven odnos, če je podprt s čustveno močno in povezano glasbo. 
  2.  Lahko okrepimo razumevanje sporočila, če je podprt s pravo glasbo. Veliko oglasnih reklam zato uporablja vzpodbudno glasbo, ki še bolj okrepi t.i. »klic k akciji«, kot je nakup, povpraševanje, obisk v salonu ipd. 
  3. S pravim ritmom in glasnostjo lahko močno vplivamo na človekovo aktivnost, na sam tempo. Kar spomnite se, kako vas npr. rock glasba v fitnes centru kar ponese, da bi telovadili še hitreje, bolj energično, medtem ko vas pomirjajoča glasba na jogi spravi v povsem drugo, meditativno stanje. Z glasbo lahko tudi vplivamo, da stranke zadržite dlje v restavraciji , salonu, na masaži. Raziskava, ki sta jo izvedla Cadwell in Hibbert je pokazala, da je počasna glasba v restavracijah povzročila, da so ljudje ostali 20% dlje časa, zapravili pa kar 51% več denarja za pijačo na posameznika ter 12 % za hrano. 
  4. Določena glasba pri ljudjeh vzpodbuja povsem drugačno obnašanje. Raziskava, ki jo je opravila Entertainment Media Research, je pokazala, da 4 od 5 ljudi pogosteje posluša izbrano glasbo, da se preprosto bolje počutijo.
Ali ples res izboljša razpoloženje? 

DA. S plesom lahko izboljšamo razpoloženje, saj gibanje po ritmih glasbe v možganih aktivira center za zadovoljstvo, [pleasure circuit] poleg tega pa je ples običajno tudi družaben dogodek in ljudje smo družabna bitja, ki se radi povezujemo z drugimi.

Vir: http://www.psychologytoday.com/articles/200703/dance-therapy-spin-control

Ali je Združenju SAZAS potrebno prijaviti vsako prireditev, četudi ni prisotne niti žive niti posnete glasbe?  

V primeru, da organizirate prireditev brez glasbe (glasbe ni niti med odmori, pred in po dogodku), prijava dogodka na Združenju SAZAS ni potrebna, saj je to kolektivna organizacija, ki uveljavlja avtorske pravice na glasbenih delih.

Organizatorjeva dolžnost je, da Združenju SAZAS prijavi vsako javno izvajanje glasbenih del, ne glede na način priobčevanja oz. uporabe (posneta - mehanična ali živa glasba, predvajanje preko radia, TV sprejemnika, spletnega radia idr.)

Šele ob predhodni izdaji dovoljenja Združenja SAZAS, si pridobite torej avtorske pravice za zakonito uporabo glasbe. Po prireditvi (v roku 15 dni) pa morate posredovati spored izvedenih del, na podlagi katerega se dejansko ugotovi delež zaščitenega glasbenega repertoarja ter dejanski avtorji in imetniki pravic, ki so upravičeni do honorarja.

Sem upravnik poslovnih prostorov in me zanima, ali se v dvigalih sme predvajati 3. radijski program RTV Slovenija brez pogodbe z Združenjem SAZAS. Po nekaterih informacijah za predvajanje 3. programa ni potrebno plačevati avtorskih pravic. 
Vsako uporabo glasbe na javnem prostoru je potrebno sporočiti Združenju SAZAS v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in si pridobiti ustrezno dovoljenje za izvajanje del s sredstvi za mehanično reprodukcijo oziroma sekundarno radiodifuzijo.

Avtorsko nadomestilo mora uporabnik plačevati ne glede na to, kakšno glasbo uporablja, saj je podlaga za izstavitev računa že aparatura, ki je nameščena in ki omogoča uporabo tako zaščitenega kot nezaščitenega repertoarja.

Mesečno nadomestilo za eno dvigalo znaša 2,77 EURletno pa znaša 33,19 EUR (brez DDV).
Podjetje je zaključilo s poslovanjem. Kako prekinem pogodbo z Združenjem SAZAS?  

Če ne uporabljate več glasbe v vašem objektu, o tem obvestite Združenje SAZAS. Zadostuje izjava, v kateri navedete:

  • katero podjetje odjavlja uporabo glasbe (davčna št.)
  • za kateri objekt in 
  • s katerim dnem.

Izjavo pošljite na naslov: Združenje SAZAS, Špruha 19, 1236 Trzin ali ne na e-naslov: [email protected].

Po prejemu izjave bomo prenehali z izdajo računov, s tem pa preneha tudi vaša pravica uporabe glasbe na javnem mestu.

Kako je z uporabo glasbe na spletnih straneh - kako je z avtorstvom? Ali je dovolj napisati avtor ta pa ta in naslov skladbe ali je potrebno prositi za dovoljenje avtorja? Kaj pa pri klasikih? Če vklopim na primer Vivaldijeve »Štiri letne čase«, kako je s tem? 

Združenje SAZAS ščiti avtorje oz. imetnike avtorskih pravic na glasbenih delih, katerih dela so javno priobčena, torej predvajana širši javnosti, kar spletna stran vsekakor omogoča.

Za predvajanje avtorske glasbe morete torej pridobiti dovoljenje od avtorja/avtorjev oz. imetnika pravice (npr. zakonitih dedičev). Avtorska pravica na nekem glasbenem delu traja za časa avtorjevega življenja in še 70 let po smrti avtorja oz. zadnjega soavtorja, če je avtorjev pri delu več (59. in 60. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah).

Konkretno sprašujete za Vivaldijeve Štiri letne čase, delo avtorja, ki je živel v 17. in 18. stoletju in katerega zaščita, ki bi jo kolektivne organizacije ščitile, je torej že pretekla. Delo lahko torej prosto uporabljate, če ne gre za zaščiteno predelavo (aranžma še zaščitenega avtorja).

Če bo na vaši spletni strani objavljena povezava do posnetka na portal YouTube, to torej pomeni, da se strinjate s pogoji uporabe vsebine na tem portalu, kot jih ima zapisane skrbnik tega spletnega mesta.

Smo društvo klekljaric in imamo otvoritev klekljarske razstave s kulturnim programom, kjer nam bo prostovoljno zapela amaterska pevka 3 pesmi. Prireditev je brez vstopnine, brez kakršnega koli dobička ali drugih donosnih poslov. Ali moramo prireditev prijaviti Združenju SAZAS?  

Vsako javno predvajanje ali izvajanje glasbenih del je potrebno prijaviti Združenju SAZAS, ne glede na to ali je glasba v ospredju ali kot podlaga na dogodku. Obveznosti do Združenja SAZAS uredite tako, da:

  • vsaj 8 dni pred prireditvijo le-to prijavite. S tem si pridobite dovoljenje za javno priobčitev glasbenih avtorskih del. 
  • V roku 15 dni po prireditvi je potrebno Združenju SAZAS posredovati izpolnjena obrazca SAZAS-1 (spored izvedenih del) in SAZAS-3 (osnove za obračun avtorskega honorarja).

Na podlagi prejete dokumentacije in uporabljenih glasbenih del vam Združenje SAZAS izstavi račun za plačilo avtorskega nadomestila. Ker spodbujamo pravočasno urejanje obveznosti do avtorjev, uporabnikom tako omogočamo znižano plačilo avtorskega nadomestila (10 %), vendar le, če so vse obveznosti pravočasno urejene.

V kolikor je bil na prireditvi uporabljen avtorsko nezaščiten repertoar, vam avtorskega nadomestila ne bomo zaračunali.

Vsi obrazci so na voljo na spletni strani Glasbeni uporabniki/Obrazci za glasbene uporabnike.

Avtorski honorar 

Komu in kako deli zbrana avtorska nadomestila Združenje SAZAS? 

V skladu s Pravilnikom o zaščiti avtorskih pravic in delitvi avtorskih honorarjev Združenje SAZAS zbrane avtorske honorarje razdeli med vse imetnike pravic, katerih dela so bila uporabljena na ozemlju Republike Slovenije v določenem časovnem obdobju.

Zbrana nadomestila razdeli na podlagi programskih podatkov, ki jih prejme od uporabnikov (radijske, TV postaje, koncerti, prireditve …) Zaradi tega je pomembno, da uporabniki Združenju SAZAS pošiljajo sezname uporabljenih glasbenih del.

Avtorske honorarje za javna izvajanja del domačih avtorjev in imetnikov pravic razdeli Združenje SAZAS neposredno med svoje člane. Avtorske honorarje za javna izvajanja del tujih avtorjev in imetnikov pravic pa nakaže ustreznim sestrskim kolektivnim organizacijam na podlagi pogodb o medsebojnem zastopanju. Bilateralne pogodbe omogočajo tudi, da Združenje SAZAS prejema avtorske honorarje za slovenske avtorje in imetnike pravic, katerih dela so bila javno izvedena v tujini in jih naprej deli med svoje člane na podlagi programskih podatkov.

Združenje SAZAS lahko v skladu s finančnim načrtom, ki ga sprejme Upravni odbor, za opravljanje svoje dejavnosti obdrži del zbranih nadomestil. V skladu z določbami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pa stroški kolektivne organizacije ne smejo presegati 30 % od zbranih avtorskih nadomestil.

Po kakšnem ključu Združenje SAZAS deli denarna sredstva? 

Združenje SAZAS deli zbrana avtorska nadomestila v skladu s Pravilnikom o zaščiti avtorskih pravic in delitvi avtorskih honorarjev domačim in tujim avtorjem oziroma imetnikom avtorske pravice.

Ali lahko sam upravljam s svojimi avtorskimi pravicami? 

Da, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah v 151. členu dovoljuje individualno upravljanje glasbene avtorske pravice na prireditvah oz. koncertih, vendar le v primeru, ko je avtor, ki je hkrati tudi izvajalec vseh izvedenih del na prireditvi. 

  • To pomeni, da mora biti nastopajoči hkrati tudi 100 % nosilec glasbene avtorske pravice na VSEH izvedenih delih: 100 % avtor glasbe, 100 % avtor besedila in 100 % avtor priredbe – aranžmaja in da za izvedena dela nima sklenjene založniške pogodbe. 
  • V primeru individualnega upravljanja svojih glasbenih avtorskih pravic, je potrebno izpolniti Obrazec za individualno upravljanje glasbene avtorske pravice avtorja / izvajalca in ga najmanj 8 dni pred prireditvijo oz. koncertom posredovati na Združenje SAZAS. 
  • Pravilno izpolnjeni obrazec za individualno upravljanje glasbene avtorske pravice pomeni, da se glasbeni avtor odpoveduje kolektivnemu upravljanju avtorskih glasbenih pravic za točno določeni dogodek oz. koncert.
Več o individualnem upravljanju
Svoja dela sem slišal na radiu, v obračunu pa jih ni. Prosim za pojasnilo. 

3. točka 159. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah določa, da so RTV organizacije dolžne enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji sporede, oddajanih varovanih del.

Združenje SAZAS je programske podatke obdelalo na podlagi prejetih rednih programov, ki so bili poslani s strani uporabnikov v določenem roku. Razdelitev avtorskih honorarjev se opravi v skladu s Pravilnikom o zaščiti glasbene avtorske pravice in delitvi avtorskih honorarjev, in sicer na podlagi podatkov, katerih verodostojnost je nedvoumna. Programi, ki jih uporabniki pošljejo po poteku določenega roka, se upoštevajo za delitev v naslednjem reparticijskem letu.

Zaradi racionalizacije stroškov obdelave Upravni odbor Združenja SAZAS na predlog Odbora za zaščito avtorskih pravic Združenja SAZAS na podlagi 26. člena Pravilnika o zaščiti glasbene avtorske pravice in delitvi avtorskih honorarjev vsako leto sprejme splošni obračun, ki med drugim vsebuje tudi statistični vzorec za delitev avtorskih nadomestil iz posameznih delitvenih skladov. Statistični vzorec glede na višino plačanega nadomestila določi, kateri sporedi uporabnikov avtorskih glasbenih del se vključijo v vzorec za delitev posameznega delitvenega sklada in na kakšen način. Statistični vzorec je nepristranski do vseh imetnikov pravic, ki jih ščiti Združenje SAZAS.

Ali Združenje SAZAS zastopa tudi interese glasbenih izvajalcev? 

Ne, Združenje SAZAS ne zastopa pravic glasbenih izvajalcev (pevcev in instrumentalistov).

Glasbene izvajalce ščiti Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (Zavod IPF).

Jam session - je možno individualno urejanje pravic? 

Pri t.i. »jam session-u« gre za spontano muziciranje, pri katerem se ne zaračunava vstopnina in izvajalci ne smejo prejeti honorarja. Ne gre za prireditev, ki bi bila oglaševana in vnaprej organizirana. Glasbena zasedba ni vnaprej znana in ni zaključena celota, sestavljena je naključno.

Za »jam session« se ne more obravnavati nastop že obstoječe glasbene skupine ali zasedbe, ki je poprej kot taka že nastopila in/ali ima tudi že ime. V primerih, ko nastopajoči ne izvajajo del na znane zaščitene teme, ampak skladbe nastajajo tisti trenutek, lahko nastopajoči avtorji skladno s 4. točko 151. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, avtorske pravice uredijo individualno in je organizator dolžan posredovati izjavo o individualnem urejanju avtorskih pravic na obrazcu Združenja SAZAS.

V kolikor niso izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji ali v primeru, ko nastopajoči izvajajo skladbe na teme, ki so avtorsko zaščitene, pa je organizator dolžan izpolniti vse obveznosti, ki izhajajo iz uporabe avtorskih del (obrazci: prijava prireditve, spored izvedenih del, osnove za obračun avtorskega honorarja).

Kaj svetuje Združenje SAZAS v primeru, ko želim nastopiti na glasbenem festivalu z avtorsko glasbo, pogoj za nastop pa je prenos avtorske pravice na organizatorja? 

Tovrstne zahteve so sporne z Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP), saj se avtor lahko odpove kolektivnemu upravljanju avtorskih pravic le v primeru, ko je sam 100 % avtor glasbe, besedila in aranžmaja ter hkrati tudi izvajalec, kar pomeni, da se odloči za individualno uveljavljanje avtorske pravice, kar dovoljuje 10. člen ZKUASP.

Individualno upravljanje avtorske pravice

Glasba na nosilcih zvoka 

Nameravamo izdati zgoščenko in/ali avdio kaseto v samozaložbi. Kaj moramo storiti? 

Vsako izdajo fonograma je potrebno pred izidom prijaviti na Združenje SAZAS. Prijava naj bo pravočasna (vsaj 21 dni pred izdajo), rok za obdelavo prijave je 15 dni po prejemu vseh potrebnih podatkov.

Izdajo fonograma prijavite na obrazcu Podatki o fonogramu (enkratni projekt), na podlagi katerega bomo izdelali obračun za plačilo mehaničnih avtorskih pravic in vam izdali račun (bodisi za plačilo obveznosti iz naslova mehaničnih pravic bodisi za plačilo administrativnih stroškov v primeru nezaščitenega repertoarja).

Po poravnavi obveznosti vam bomo izdali potrdilo o urejenosti avtorskih pravic, na podlagi katerega boste lahko zakonito razmnožili prijavljeno naklado fonograma/videograma.

Kaj je fonogram/videogram? 

Fonogram je vsak nosilec zvoka, npr. CD. Videogram je vsak nosilec zvoka in slike, npr. DVD.

Koliko je potrebno plačati za avtorsko pravico na nosilcu zvoka oz. zvoke in slike? 

Dokler ne prejmemo vseh potrebnih podatkov, morebitnih obveznosti za avtorske pravice ni mogoče predvideti.

Višina obveznosti je odvisna od deleža zaščitenega repertoarja posnetega na fonogramu/videogramu (ta se lahko giblje od 0 do 100 %), naklade in trajanja posameznih skladb oz. celotnega fonograma/videograma ter povprečne maloprodajne cene fonogramov/videogramov slovenskih produkcij.

Tarifa za reproduciranje avtorskih del s področja glasbe na fonograme in videograme

Koliko časa je potrebno čakati na izdajo potrdila? 

Rok za obdelavo prijave je 15 dni po prejemu vseh potrebnih podatkov. Izdajatelju fonograma/videograma izdamo potrdilo po poravnavi finančnih obveznosti iz naslova mehaničnih avtorskih pravic za glasbena dela iz repertoarja Združenja SAZAS oz. po poravnavi računa za plačilo administrativnih stroškov, v kolikor gre v celoti za nezaščiten repertoar.

Zakaj moramo prijaviti izdajo fonograma/videograma Združenju SAZAS? 

Da uredite avtorsko pravico in si s pridobljenim potrdilom zagotovite zakonitost izdaje. Z drugimi besedami, da si pridobite pravico zakonite rabe glasbenih del iz repertoarja Združenja SAZAS na fonogramu/videogramu.

Kaj se zgodi, če pozabimo prijaviti izdajo CD-ja/DVD-ja? 

Vsaka izdaja fonograma/videograma, ki ni prijavljena Združenju SAZAS, je nezakonita in podleže ukrepom tržne inšpekcije.

CD-ja/DVD-ja, ki ga nameravamo izdati, ne bo v prosti prodaji oz. ga bomo delili brezplačno v promocijske namene. Ali ga moramo kljub temu prijaviti? 

Združenju SAZAS je potrebno prijaviti vsak fonogram/videogram in zanj poravnati morebitne obveznosti iz naslova mehaničnih avtorskih pravic. Izdaje, ki niso prijavljene na Združenju SAZAS, so nezakonite.

Koliko fonogramov letno izide v Sloveniji? 

Iz podatkov o uradno izdanih fonogramov izhaja, da je na letni ravni število različnih fonogramov naslednje:

Leto Št. izdanih fonogramov
2002 485
2003 516
2004 575
2005 572
2006 540
2007 525
2008 538
2009 577
2010 503
2011 432
2012 385
2013 366
2014 345
2015 329
 2016 349
Ljudske pevke želijo posneti CD z ljudskimi pesmami in me zanima, s katerim obrazcom lahko prijavim snemanje CD-ja?  

V primeru, ko se nekdo kot fizična (ali pravna) oseba odloči za izdajo posnetkov na nosilcu zvoka (CD, DVD itd.), mora izpolniti obrazec PODATKI O FONOGRAMU/VIDEOGRAMU (ENKRATNI PROJEKT) ter ga najkasneje 21 dni pred predvidenim izidom poslati na naš naslov.

Izdajo fonograma morate Združenju SAZAS prijaviti zato, da si s pridobljenim potrdilom zagotovite zakonitost izdaje. S tem si pridobite pravico pooblaščeno uporabiti dela iz repertoarja Združenja SAZAS na fonogramu.

Več o prijavi izdaje fonograma in obrazci

Glasbeni avtorji in njihova dela 

Kdo je lahko (so)avtor/imetnik pravic pri ustvarjanju glasbenega dela? 

Sodelavci pri ustvarjanju izvirnega glasbenega dela (avtorji oz. soavtorji) so lahko: 

  • skladatelj 
  • avtor besedila, libreta ipd.

Sodelavci pri ustvarjanju prirejenega glasbenega dela (avtorji oz. soavtorji) so lahko:

  • avtor spremenjenega besedila
  • prevajalec  / avtor besedila v drugem jeziku
  • aranžer
  • avtor zbirke glasbenih del
Avtorsko pravico si na podlagi pogodbe z avtorjem lahko pridobi tudi založnik.
Kaj je medsebojna pogodba avtorjev? 

V primeru več avtorjev pri določeni skladbi je iz pravilno izpolnjenega obrazca Prijava izvirnega dela oz. Prijava prirejenega dela razvidno, kdo so avtorji (soavtorji) in kakšni sorazmerni deleži (izraženi v odstotkih) pri uveljavljanju avtorskih nadomestil pripadajo posameznemu avtorju.

V tem primeru obrazec Prijava dela predstavlja tudi medsebojno pogodbo soavtorjev dela. Za verodostojnost le-te soavtorji jamčijo z lastnoročnim podpisom.

Kaj je aranžma? 
Aranžma pomeni priredbo glasbenega dela vsebine avtorskega dela. Kot aranžma se šteje predvsem sprememba žanra, harmonije ritmike ali povečanje zasedbe. Zgolj izpuščanje posameznih inštrumentov ne pomeni aranžmaja. Med aranžmaje ne štejejo tudi spremembe, kot na primer modulacija, okraski ali zgolj »obrtna« uporaba standardnih glasbenih tehnik.
Kdo je aranžer? 
Aranžer je skladatelj, ki je ustvaril glasbo na predelanem delu.
Ali drži, da so pravice aranžerjev na Združenju SAZAS ukinjene? 
Ne drži. Enotni obrazci in napačna praksa, ki izhaja še iz obdobja bivše Jugoslavije, so pripeljali do tega, da avtorji enostavno niso več ločili med originalom in priredbo in so vse skladbe prijavljali kot aranžmaje.

Samo avtor ima izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu. Če je bil nekdo priznan kot soavtor glasbenega dela v preteklosti in je dejansko soustvarjal glasbene elemente nekega dela, ni nobenega razloga, da ne bi bil priznan tudi sedaj. Med soavtorje ne štejejo oblikovalci zvoka, studijski glasbeniki ali člani ansambla, razen v primeru, če dejansko posegajo v samo glasbeno vsebino (partituro). Njihov delež se določi skladno z obsegom njihovega dela.
Na kaj moram paziti, kadar prijavljam predelavo? 
Avtorjem svetujemo, da pri izbiri naslova upoštevajo, da v primeru izbire enakega naslova hitro lahko pride do zmede, še posebej, kadar predelavo izvaja isti izvajalec. Zato naj avtorji izberejo naslov, ki se razlikuje od naslova izvirnega dela in bo takoj jasno, da gre za predelavo (npr. … REMIX 2016, … ZA MEŠANI ZBOR IN ORKESTER, …). To navodilo naj upoštevajo že pri pošiljanju posnetka na radijske postaje, saj kasnejše preimenovanje ne prinese dosti koristi.
Zakaj ni mogoče na predelavi izločiti posameznih avtorjev, če je bilo njihovo delo zamenjano z novim?  
Avtorska pravica na glasbenem delu je nedeljiva celota, ki nerazdelno pripada vsem soavtorjem glasbenega dela. V primeru predelave velja, da se hkrati uporabljata dve deli: original in predelava. Ker je pravica na izvirnem delu nedeljiva, se lahko spreminja zgolj delež med izvirnim delom in priredbo, razmerje med avtorji pa ostaja enako.
Zakaj avtorji priredbe ne morejo doseči več kot 50 % deleža avtorskega honorarja? 
Ker se v primeru predelave hkrati uporabljata dve deli in ker ima izvirno delo v vsakem primeru svojo samostojnost, v primerih, kadar pride do predelave, ki doseže enakovreden ustvarjalni nivo (torej samostojnost) velja, da sta si deli enakovredni (50 % original : 50 % priredba). V kolikor so znotraj priredbe uporabljeni posamezni elementi izvirnega dela v nespremenjeni obliki, je delež predelave lahko samo manjši, saj se del originala reproducira tudi v predelavi.
Ali je izvedba v živo novo avtorsko delo? 
Izvedbe v živo ponavadi niso novo avtorsko delo, razen v primerih, kadar se delo spremeni do te mere, da gre za povsem novo avtorsko stvaritev (npr. sprememba žanra ali priredbe za večje zasedbe) in je bilo za takšno priredbo izdano dovoljenje.

Prijava dela 

Kako prijavim svoje skladbe, glasbena dela? 

Glasbena dela prijavite z ustreznim obrazcem:

Bodite pozorni, da izberete obrazec glede na to, ali gre za izvirno delo ali priredbo ali aranžma.

Pri prijavi dela velja pravilo: 1 skladba – 1 obrazec, kar pomeni, da je potrebno za vsako skladbo posebej izpolniti ustrezen obrazec.

Pred izpolnjevanjem obrazca si natančno preberite navodila in podatkovne standarde. V primeru dodatnih vprašanj se obrnite na strokovno službo Združenja SAZAS.

Obvezna materialna priloga

K prijavi je obvezno potrebno priložiti materialni dokaz avtorstva - posnetek in/ali partituro dela. To lahko storite na več načinov, tudi v elektronski obliki.

Zakaj je prijava dela tako pomembna? 

Prijava dela je osnova za delitev avtorskih honorarjev, zato je potrebno redno, ustrezno in celovito prijavljati glasbena dela Združenju SAZAS. S prijavo dela se namreč uredijo tudi medsebojna razmerja avtorjev (deleži pravic na posameznem delu), ki so upoštevani pri obračunu. 

V skladu s Pravilnikom o delitvi avtorskih honorarjev so vse prijave del do vključno 28. februarja tekočega leta upoštevane že v obračunu za preteklo leto. 

 

Kako se deli avtorski honorar, če deleži soavtorjev niso razvidni iz prijave dela? 

Če iz prijave niso razvidni deleži soavtorjev, se honorar deli po določbah Pravilnika, ki v 45. členu predvideva delitev med soavtorji glasbenega dela.

Avtorji se lahko kadarkoli dogovorijo za drugačno delitev, ki ustreza dejanskemu doprinosu posameznega avtorja k nastanku dela. Strinjanje z drugačno razdelitvijo potrdijo s podpisom. V primerih, kadar avtorji ne določijo delilnega ključa na prijavi, se upošteva delilni ključ, določen s Pravilnikom, in sicer:

  • če so avtorji iste vrste, vsakemu avtorju pripada enak delež 
  • če so avtorji različne vrste:

  • za dela resne glasbe:

SKLADATELJ ARANŽER AVTOR BESEDILA
75% 25%
75% 25%
50% 25% 25%

  • za dela zabavne skladbe:
SKLADATELJ ARANŽER AVTOR BESEDILA
66,67% 33,33%
50% 50%
33,34% 33,33% 33,33%
Katera glasbena dela so v bazi podatkov Združenja SAZAS? 

Vsa dela, ki jih avtorji prijavljajo na ustreznem obrazcu za prijavo dela in medsebojna pogodba soavtorjev dela, so objavljena na spletni strani Združenja SAZAS – Baza avtorjev in del, ki se osvežuje mesečno.

Popoln seznam del (del, kjer je avtor naveden kot imetnik avtorske pravice, dela pa niso nujno tudi prijavljena na ustreznem obrazcu) avtorja/imetnika lahko na njegovo zahtevo pošljemo po navadni ali elektronski pošti.

Dela, ki imajo pod rubriko status dok. oznako »Po prijavi«, so vnesena na podlagi prijav del avtorjev oziroma drugih imetnikov pravic, medtem ko oznaka »Po pravilniku« pomeni, da smo navedene podatke vnesli iz programskih podatkov RTV postaj ali organizatorjev javnih prireditev in so delitve med soavtorji narejene po Pravilniku o zaščiti avtorskih pravic in delitvi avtorskih honorarjev.

Ali je prijava dela nujna? 

Avtorska pravica na delu nastane samodejno in je ni potrebno posebej administrativno zaščititi, da bi delo uživalo zaščito.

Prijava dela je nujna, če avtor želi zagotoviti korektno izvedbo obračuna. Samo prijava dela lahko zagotovi, da se bodo zbrani avtorski honorarji pravilno razdelili in bo delo pravilno vrednoteno.

Združenje SAZAS bo vaše pravice uveljavljalo in razdelilo tudi v primeru, kadar delo ni prijavljeno in honorarje razdelilo skladno z določili Pravilnika. Pritožba nad neprijavljenim delom ni mogoča.

Ali je potrebno že prijavljena glasbena dela prijavljati ponovno? 
Ne. Že prijavljenih del ni potrebno prijavljati ponovno.
Ali je mogoča elektronska prijava dela? 

V razvoju je spletna aplikacija, ki bo omogočila elektronsko prijavo dela in bo na voljo še to leto. Za e-prijavo dela boste potrebovali elektronski podpis. Ta je lahko isti, kot ga uporabljate za spletno bančništvo. V kolikor ga nimate, pa ga lahko brezplačno pridobite na upravni enoti.

Kdaj je potrebno prijaviti glasbeno delo? 

Avtorsko delo se prijavi najkasneje do 28. februarja leta za tem, ko je bilo objavljeno ali izdano. Najbolj primeren čas za prijavo je, ko je avtorsko delo dokončano, to pa je takrat, ko se ponudi javnosti. To pravilo je potrebno še posebej upoštevati, kadar se delo uporablja v tujini, je izdano na nosilcu zvoka ali se uporablja na spletu.

Predhodne prijave (demo posnetkov, osnutkov, …) niso priporočljive, saj se avtorji ali pa razmerja med njimi do dokončanja pogosto spremenijo, posledično pa to lahko pripelje do nevšečnosti pri ponovni prijavi dela.

Kaj je potrebno priložiti k prijavi? 
K prijavi je obvezno potrebno priložiti materialni dokaz avtorstva. To je lahko posnetek ali partitura, kjer je to zahtevano. Avtorjem svetujemo, da ob prijavi pošljejo vse komercialno izdane posnetke dela, da se na njihovi podlagi izdelajo prstni odtisi za nadzor nad predvajanjem v elektronskih medijih. Svetujemo tudi, da pošljejo posnetke dela tudi kasneje, če so narejeni na novo.
Kdo lahko prijavi glasbeno delo? 
Glasbeno delo lahko prijavi kdorkoli od soavtorjev izvirnega dela, bodisi avtor glasbe ali avtor besedila.



Avtor priredbe lahko prijavi delo, kadar ima soglasja izvirnega avtorja (podpis na prijavi).
Prijavo je že oddal eden od kolegov, s katerim smo skupaj ustvarili delo. Ali moram prijavo za to delo oddati tudi sam? 
Ne. Zadostuje, če delo prijavi kdorkoli od soavtorjev dela.
Ali je potrebno zbrati vse podpise soavtorjev? 

Odgovornost za točnost podatkov na prijavi dela nosi prijavitelj. Podpisi soavtorjev so potrebni, kadar je delež avtorja nižji od deleža, ki mu pripada skladno s Pravilnikom.

Z uvedbo elektronske prijave dela, tudi v takih primerih ne bo potreben podpis soavtorjev. Soavtorji bodo z elektronsko pošto obveščeni o prijavi dela in razdelitvi. V kolikor se s prijavo ne bodo strinjali, bodo lahko v roku oddali ugovor na prijavo, v nasprotnem primeru bo štelo, da se s prijavo strinjajo.

Kasnejše spremembe prijave bodo mogoče v soglasju vseh soavtorjev.

Podpisi so potrebni tudi takrat, kadar gre za predelavo obstoječega dela.

Ali je potrebno vsak posnetek avtorskega dela prijaviti kot svoje delo? 

Ne. Novo delo se prijavi samo takrat, kadar se spremenijo avtorji na delu ali pa se spremeni oblika, žanr ali zasedba do te mere, da delo pade v novo kategorijo. V primeru, da se tovrstni posnetki pojavijo pod drugačnim naslovom, se tak naslov vpiše kot alternativni naslov dela. Za dodajanje novih alternativnih naslovov ni potrebno oddajati nove prijave, lahko se zgolj pošlje obvestilo na elektronski naslov [email protected].

Kot alternativni naslovi se vodijo tudi vse neavtorizirane priredbe (t.i. cover verzje), dokler za predelavo ni izdano dovoljenje in se odda nova prijava prirejenega dela.

Ob prvotni prijavi je bila storjena napaka. Kako jo lahko popravim? 

Kadar je bilo delo napačno prijavljeno, je potrebno oddati novo prijavo, s katero se morajo strinjati vsi soavtorji. Strinjanje izrazijo s podpisom. Nova prijava ne velja za nazaj.

Kadar je bila na prijavi napačno označena kategorija, je za spremembo potreben sklep Glasbenega odbora.

Pripravljen imam demo, ki ga bom poslal založbi, avtorju teksta, skupini, … Ali prijava dela zagotovi, da mi nekdo ne bo ukradel melodije? 
Ne. Združenje SAZAS ščiti vaša dela v primeru javne priobčitve v netelesni obliki (male pravice) ali mehanične reprodukcije. Sčiti torej uporabo na radiu, televiziji, na koncertih, pri proizvajalcih fonogramov, in podobno, ne pa v primeru kršitve ostalih materialnih ali moralnih pravic.

Združenje SAZAS ne more zagotoviti, da kdorkoli ne bi neupravičeno uporabil vašega avtorskega dela. Tovrstna zloraba je kraja in jo preganjajo pristojni organi.

Združenje SAZAS tudi ne more določiti, ali je neko delo plagiat ali ne. V primeru sporov lahko svetuje sprtima stranema, če se s tem strinjata obe strani, da prideta do sporazumne rešitve. Če ta ni možna, je za določitev ali je neko delo plagiat ali ne, pristojno samo sodišče.

Kaj je zasedba in kaj izvajalec? 

Zasedba pomeni standardno zasedbo inštrumentov uporabljenih pri glasbenih delih (npr. kitara, vokal, ansambel, simfonični orkester, godalni kvartet, …). Zasedba je obvezen podatek pri oddaji prijav za resna dela.

Izvajalec pa je ime solista, zasedbe ali ansambla, ki izvaja avtorsko delo. V polje izvajalec se ne vpisuje vseh fizičnih oseb, ki so sodelovali pri nastanku posnetka (imetnike sorodnih pravic), saj ta podatek Združenja SAZAS ne zanima.

Sklenjeno imam pogodbo s tujim založnikom. Ali jo moram dostaviti na Združenje SAZAS? 
Avtor mora Združenju SAZAS dostaviti vse pogodbe, ki jih je sklenil s katerim koli založnikom. Pogodbe je potrebno dostaviti tudi takrat, kadar se ne nanašajo na Slovenijo. Združenje SAZAS v večini primerov vaše pravice uveljavlja po celem svetu, zato je oddaja založniških pogodb ključna, da ne prihaja do sporov glede izplačil honorarjev iz tujine. Tovrstni spori lahko zelo upočasnijo prejem izplačil in drastično povečujejo stroške upravljanja pravic v tujini.

Članstvo 

Kdo lahko postane član Združenja SAZAS? 

Član Združenja SAZAS lahko postane vsaka domača ali tuja fizična oseba ali pravna oseba, ki ima:

  • pisno vlogo prosilca z dokazilom o javni priobčitvi njegovega dela 
  • sklenjeno pogodbo z Združenjem SAZAS in 
  • poravnano letno članarino.

Član lahko postane fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje vse pogoje iz 11. čl. Statuta in je prejemnik državnih ali mednarodnih ali strokovnih nagrad združenj oz. organizacij na področju glasbene ali avdiovizualne ustvarjalnosti ali si ta status pridobi na podlagi mnenj in priporočil domačih ali tujih stanovskih društev ali združenj oz. organizacij.

Podrobneje si lahko preberete v Statutu Združenja SAZAS.

Ali je za članstvo potrebno plačati članarino ali je vpis brezplačen? 

Za članstvo v Združenju SAZAS ni potrebno plačati vpisnine, plačati pa je potrebno letno članarino, katere višino na predlog Upravnega odbora sprejme Zbor članov in velja do preklica.

Trenutno sprejeta višina letne članarine je za avtorje 70 EUR in za pravne osebe imetnike pravic 150 EUR.

Delovanje Združenja SAZAS se sicer v skladu z ZASP financira iz bruto pobranih nadomestil, stroški pa se pravično razdelijo med avtorje in imetnike glede na uporabo njihovih del.

Kako postanete član Združenja SAZAS, si preberite tukaj.

  • TOP3

    Preteklega tedna

    SloTop50
  • 1
    SHEERAN ED GALWAY GIRL
  • 2
    FONSI LUIS FT. DADDY YANKEE DESPACITO
  • 3
    IGLESIAS ENRIQUE FT. DESCEMER BUENO, ZION & LENNOX SUBEME LA RADIO
Sledite nam