Zagreb, 22. in 23. 3. 2017. Predstavnika Združenja SAZAS sta se udeležila rednega, že 16. regionalnega srečanja glasbenih avtorskih kolektivnih organizacij s področja nekdanje Jugoslavije ter konference o
Krepitvi sodelovanja kolektivnih organizacij z državnimi uradi za intelektualno lastnino.
Regionalno sodelovanje držav Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Srbije in Slovenije je ključno za izmenjavo dobrih praks in prilagajanje izzivom okolja ter bolj poglobljeno poslovno sodelovanja. Enotni smo si bili, da je
stabilno politično okolje ključno za nemoteno delovanje kolektivnih organizacij, saj se zaradi politične nestabilnosti v Makedoniji sestrska organizacija ZAMP srečuje s številnimi izzivi iz okolja, ki v veliki meri hromijo njeno osnovno poslanstvo: učinkovito uveljavljanje pravic avtorjev.
Negotovost političnega okolja žal prinaša
razvrednotenja sistema kolektivnega upravljanja avtorske pravice tako s strani politične elite kot s strani uporabnikov, slednji zlasti z neplačevanjem ustreznih nadomestil. Spoštovanje avtorske pravice je tako hitro omajano in razvrednoteno; na dolgi rok pa škodo utrpi celotna družba.
23. 3. 2017 je v soorganizaciji
CISAC, svetovne konfederacije društev skladateljev in avtorjev,
HDS ZAMP (hrvaški SAZAS) in
Urada za intelektualno lastnino R Hrvaške potekala konferenca o
Krepitvi odnosov med kolektivnimi organizacijami avtorjev in skladateljev ter njihovimi nadzornimi organi (uradi za intelektualno lastnino).
Na konferenci so bili poleg predstavnikov kolektivnih organizacij prisotni tudi generalni direktor CISAC,
g. Gadi Oron,
direktorji in predstavniki uradov za intelektualno lastnino iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije in Srbije (slovenski Urad za intelektualno lastnino –
URSIL je
svojo odsotnost vnaprej opravičil).
Udeležence je s pozdravnim nagovorom s svojo prisotnostjo počastila tudi hrvaška
ministrica za kulturo, ga.
Nina Obuljen Korižnik, v katerem je poudarila pomembnost spoštovanja avtorske pravice v digitalnem svetu.
Na konferenci je bilo
odstrtih več tem: od predstavitve projektov v okviru CISAC do
ugotovitev študije o vrednosti kulturnih in kreativnih industrij na Hrvaškem (Kreativna Hrvatska 2016), ki je ponovno potrdila ugotovitve študije, izvedene na svetovni ravni,
Cultural Times, da:
- so kreativne in kulturne industrije pomemben zaposlovalec mladih;
- je sektor, ki ga recesija ni prizadela (se nenehno razvija in odpira nove zaposlitev);
- zaposluje pretežno lokalno delovno silo;
- ustvarja dodano vrednost (storitvam; izdelkom).
Direktor CISAC
za evropsko regijo je predstavil
značilnosti srednje in vzhodne evropske (CEE) regije, pri čemer sta ključni značilnosti:
-
(pretirana)regulacija trga avtorske pravice s strani države
- monopolnost kolektivnih organizacij (bodisi de facto bodisi de iure).
Ponosni pa smo, da je
Združenje SAZAS najbolj učinkovita kolektivna organizacija CEE regije (na podlagi podatkov za l. 2015) in zaseda 1. mesto glede višine zbranih nadomestil (sledita mu madžarski ARTISJUS in hrvaški HDS ZAMP).
Konferenca je potekala v
zanimivem diskurzu vseh prisotnih, zlasti se je izmenjava izkušenj glede sodelovanja (odnosa) med kolektivnimi organizacijami in nacionalnimi uradi za intelektualno lastnino razvila v sklopu panela, ki ga je moderiral prof.
Gliha z Univerze v Zagrebu. V določenih državah še vedno prevladuje temeljno nerazumevanje avtorske pravice – ki je,
zasebna lastnina; zato je nedopustno prekomerno vmešavanje države, zlasti v omejevanje višine tarife in pretirani skrbi za distribucijo honorarjev.
Avtorji so tisti, ki bi morali primarno določati višino tarife (prilagojeno glede na vrednost in trg) in nadzirati delovanje kolektivne organizacije (kot prejemnik svojega honorarja).
Ga. Matanovac Vučković, Univerza v Zagrebu, je predstavila
primerjavo prenosa Direktive 2014/26/EU v nacionalno zakonodajo v Sloveniji in na Hrvaškem (zakon še ni sprejet; trenutno je v 2. parlamentarnem branju). Gre za dva različna koncepta prenosa istega besedila: sam postopek prenosa, oblika prenosa (v SI – nov zakon ZKUASP, na HR – prilagoditev obstoječega zakona), ter sama vsebina določil in zahtev.
Udeleženci smo si bili enotni, da je takšna
oblika sodelovanja dobrodošla in da je medsebojno razumevanje nujnost za oblikovanje dobrih praks, ki bodo koristile tistim, zaradi katerih so: avtorjem oz. imetnikom pravic ter tako imele pozitiven učinek na celotno družbo.
Zdi se, da se (pogosto)
pozablja ključno: avtorska zakonodaja je nastala za zaščito pravic avtorjev (šibkejši v odnosu do uporabnika – ki ima možnost izbire: uporabiti ali neuporabiti zaščitene repertoar) in
spodbujanje nadaljnjega ustvarjanja za bogatitev družbe.
Fotografije: HDS-ZAMP.