Temeljnega pomena za celovito razumevanje v nekaterih medijih izpostavljene problematike kolektivnega uveljavljanja pravic imetnikov na avdiovizualnih delih s strani Združenja SAZAS je vrsta izdanega dovoljenja.
Pravna podlaga za izdajo začasnega dovoljenja (189. člen takratnega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP) je namreč bistveno drugačna, kot če bi bilo izdano redno dovoljenje na podlagi 149. člena ZASP. Imetniki pravic namreč do takrat niso ustanovili kolektivne organizacije, kar kaže na dejstvo, da niso imeli interesa.
Brezplačna uporaba avtorskih del po samem zakonu in evropski zakonodaji ni dopustna, zato je bilo protipravno stanje piratstva odpravljeno s sklenitvijo Memoranduma in izdajo začasnega dovoljenja Združenju SAZAS.
Združenje SAZAS je tako na podlagi začasnega dovoljenja URSIL za uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del št. 800-3/00-3 z dne 24. 1. 2001 in na podlagi memoranduma o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za TV in RA programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji (torej v skladu s pooblastili AGICOA, EBU in VPRT), uveljavljajo pravice avtorjev in imetnikov skladno z izdanim dovoljenjem, memorandumom in pooblastili.
Dogovarjanja med omenjenimi partnerji in Združenjem SAZAS so stekla na pobudo Evropske komisije, Urad RS za intelektualno lastnino pa jih je proaktivno vodil in koordiniral. V obdobju veljavnosti začasnega dovoljenja je Združenje SAZAS tako med upravičene imetnike pravic iz Slovenije in celega sveta razdelilo približno 31,6 milijon EUR avtorskih honorarjev (obdobje 2001–2011).
Združenje SAZAS je zbrana nadomestila delilo v skladu z dogovorjenimi razmerji s pogodbenimi partnerji. Stroški poslovanja so znašali le 10 %. L. 2011/12 je SAZAS zaprosil Zavod AIPA (v tem času je pridobil dovoljenje URSIL), da naj obvesti vse upravičence do avtorskih nadomestil, naj priglasijo svoj repertoar za ustrezno izplačilo honorarja.
Dokazila