V organizaciji združenja CISAC je 7. in 8. junija 2011 v Bruslju potekal 3. svetovni vrh avtorskih pravic (World Copyright Summit), na katerem se je zbralo kar 730 udeležencev iz 57 držav.
Svoje poglede je z udeleženci delilo več kot 130 govorcev, med njimi svetovno priznani umetniki (Javed Akhtar, David Arnold, Robin Gibb, Jean-Michel Jarre, Hervé di Rosa, Jean-Paul Salomé in Frank Stella), vodilni politiki (hrvaški predsednik Ivo Josipović, evropski komisar za mednarodni trg in storitve Michel Barnier, ameriška koordinatorka za intelektualno lastnino Victoria Espinel, generalni direktor WIPO Francis Gurry in podpredsednica evropske komisije in evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes) ter ključni izvršni direktorji industrije (podpredsednik Googla za južno in vzhodno Evropo, srednji vzhod in Afriko Carlo d' Asaro Biondo, izvršni direktor Hackette Livre Arnaud Nourry in predsednik evropske radiodifuzne zveze Paul Philippot).
V odprtem dialogu o prihodnosti kreativnih industrij so predstavniki iz širokega ustvarjalnega repertoarja imeli skupni cilj: podpiranje pravic avtorjev. Prav tako so se strinjali o nujnosti iskanja skupnih rešitev na izzive trenutnega digitalnega tržišča. To vključuje iniciative za svetovno bazo repertoarja (Global Repertoire Database – GRD) in čezmejno sodelovanje pri izdajanju dovoljenj za glasbena dela; predloge za ohranitev vrednosti vsebine knjige s pomočjo posebnega modela cen za eKnjige (eBook), za začetek zakonite platforme s strani knjižnih založnikov, harmonizacijo pravic ponovne prodaje za vizualne umetnike v Evropi in širom po svetu, potrebo po harmonizaciji avdiovizualnega avtorskega prava v Evropi z namenom nudenja podpore digitalni distribuciji filmov in zagotoviti pravično povračilo honorarja avtorjem vsakič, ko je njihovo delo uporabljeno.
Po mnenju predsednika odbora direktorjev pri CISACu Kenth Muldina, je v zadnjih štirih letih opazen velik napredek v odnosu med avtorji in lastniki pravic ter digitalnimi storitvami za dostop do ustvarjalnih del kot tudi med vladno politiko, ki te interakcije oblikuje. Konstruktivne diskusije so tako ključne za iskanje rešitev v prihodnosti, saj se tehnologija nenehno razvija in izboljšuje, vendar pa bi bila brez kreativnih vsebin – t. j. glasbe, literature, filmov, slik – nezanimiva. Zato je potrebno sodelovanje, da vzdržujemo trajnostni ekosistem, kjer vse to lahko uspeva.
Svetovno priznani umetniki so si enotni: močno pozdravljajo digitalno prihodnost, kjer bodo njihova dela spoštovana s strani vseh deležnikov v ustvarjalni vrednostni verigi.
Robin Gibb, predsednik združenja CISAC, je opozoril vse udeležence na izjavo Evropske komisije v nedavno objavljeni Strategiji za intelektualno lastnino, da so:
»intelektualne pravice v vseh svojih raznolikostih in oblikah ključna dobrina evropskega gospodarstva.« In nadalje:
»Prihodnost kreativnih industrij in ustvarjalnih posameznikov bo varna le, če bodo tisti, ki imajo nadzor, izdajajo dovoljenja in uporabljajo naše pravice, delali na dolgi rok. Grebenje za individualne kratkoročne korporativne komercialne prednosti ne bo dopustilo trajnostnega modela, ki bi zagotovil zdravo kreativno prihodnost.«
Hrvaški predsednik Ivo Josipović je dejal, da:
»Vse, kar stori CISAC je dragoceno za kulturni pomen.« V nadaljevanju pa je navezal tudi svoj slogan iz volilne kampanje nova pravica na odnos do intelektualne lastnine, ki po njegovem mnenju pomeni, »plačaj in podpiraj umetnike in kulturne dejavnosti.«
Več izjav udeležencev (v angleškem jeziku) si lahko preberete na tej spletni povezavi.