V analizo letnega poročila 2008 konfederacije CISAC je vključenih 222 članic (avtorskih združenj) iz 118-ih držav, ki ščitijo avtorske pravice s področja glasbe (144 združenj), avdio-vizualnih del (61), dramatike (60), literature (52) in vizualne umetnosti (56). Ker določene organizacije sočasno kolektivno upravljajo z več različnimi zvrstmi repertoarja, je skupna vsota višja od 222, in sicer 373.
Levji delež zbranih sredstev vseh članic še vedno predstavlja glasbeni repertoar, in sicer kar 87 % delež, medtem ko so največjo rast zabeležili pri zaščiti avdio-vizualnih del, in sicer kar 23 %.
Višina zbranih sredstev po svetovnih regijah
V azijsko-pacifiški, latinsko-ameriški in afriški regiji je sicer zaznana malenkostna rast, vendar še vedno močno prevladujeta Evropa s 64 % vseh zbranih sredstev in severna Amerika z 19 % deležem.
Slovenija na 19. mestu v Evropi
Slovenija je z vsoto 3,96 € pobranih sredstev na prebivalca na 19. mestu med evropskimi državami (članici CISAC sta tako ZAMP kot SAZAS) in močno zaostaja za vodilno Dansko, ki zbere kar 23,88 € na prebivalca.
Kaj pa prihodnost?
Velik izziv za prihodnost še vedno obstaja, kako ustrezno zaščititi avtorska dela pred nezakonitim prilaščanjem, saj tehnološki napredek omogoča široko dostopnost in dosegljivost vsega vsem.
Na glasbenem področju zaradi razvoja tehnologije tako najbolj trpi višina pobranih sredstev iz naslova mehaničnih pravic (kriza založniškega trga in široka dostopnost glasbe na svetovnem spletu, saj BIEM poroča, da je višina zbranih sredstev padla na raven iz l. 1996), medtem ko je vrednost pobranih sredstev iz naslova digitalne tehnologije še vedno zanemarljiva in nikakor ni enakovredna izgubam, ki nastajajo na dnevni ravni. Delež zbranih sredstev iz naslova mehaničnih pravic iz repertoarja na svetovnem omrežju predstavlja zgolj 7,3 %, od tega gre največ zaslug za prenos datotek (downloading, 44,5 %), ki mu sledi mobilna telefonija z ringtoni (34 %).
Kolektivno upravljanje za dobrobit celotne družbe
Zavedati se moramo pomena kolektivnega upravljanja avtorskih pravic, saj na ta način avtorjem omogočamo ne samo prihodek od njihovega lastnega ustvarjalnega dela, temveč tudi možnost nadaljnjega ustvarjalnega dela, od katerega imamo vsi korist, pa tudi celotna ustvarjalna industrija, ki tako omogoča zaposlitev številnim ljudem.
Ne gre prezreti tudi široko uveljavljene prakse kolektivnih avtorskih združenj, saj delež sredstev namenijo podpiranju in promoviranju mladih, še ne uveljavljenih talentov za lažjo uveljavitev na trgu.
