Pravna podlaga

kupujmo legalno glasbo in uporabljajmo glasbo zakonito

avtorji ustvarjajo za nas
intelektualna lastnina je gonilo napredka

plačujmo avtorska nadomestila za javno predvajanje glasbe
podpirajmo slovensko glasbo in slovenski jezik

Trenutno se nahajate:

Intelektualna lastnina je gonilo napredka

Brez intelektualne lastnine ni napredka. Intelektualno lastnino delimo na avtorske in sorodne pravice ter industrijsko lastnino.

Zakon določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, prav tako pa mora izpolnjevati še določene pogoje, kar je izoblikovala sodna praksa, in sicer:

delo mora biti človekova stvaritev in ne rezultat naprave;
delo mora izhajati iz določenega področja ustvarjalnosti: znanosti, književnosti, umetnosti
delo mora nastati v »avtorjevem duhu« (duhovnost) in mora vsebovati avtorjevo noto – njegovo ustvarjalnost;
delo mora biti zaznavno s človeškimi čuti, zato je potrebna njegova izraženost bodisi na materialnem nosilcu bodisi kako drugače (npr. koncerti, proslave, recitali ipd.)

Avtorske pravice so torej individualna intelektualna lastnina. Za urejanje le-teh skrbi nacionalna zakonodaja, številni mednarodne konvencije ter pogodbe.

Urad za intelektualno lastnino RS (URSIL) je na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah izdal dovoljenje Združenju SAZAS za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe dne 12.3.1998 z dovoljenjem št. 800-3/96, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 33/98.

Temeljni pravni akti v Sloveniji

Temeljni pravni akti, ki se nanašajo na urejanje glasbene avtorske pravice v Republiki Sloveniji, so:

Mednarodni sporazumi

Mednarodni sporazumi, ki zavezujejo RS – (vir: www.aas.si), so:

Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (1971, Bernska konvencija)
Svetovna konvencija o avtorski pravici (1971, Univerzalna konvencija)
Konvencija o razdelitvi signalov za prenos programa po satelitu (1974, Bruseljska satelitska konvencija)
Konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (1961, Rimska konvencija)
Konvencija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njihovih fonogramov (1961, Fonogramska konvencija)
Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, vključno s trgovino s ponarejenim blagom (TRIPS)
Pogodba WIPO o avtorski pravici
Pogodba WIPO o izvedbah in fonogramih

WIPO vodnik

Vodnik svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO - World Intellectual Property Organization) za licenciranje avtorskih in sorodnih pravic, objavljen l. 2004.

Slovenija zbere le slabe 4 € na prebivalca letno

V CISAC-ovem letnem poročilu za l. 2008 se je Slovenija znašla na repu držav Evropske unije glede višine pobranih sredstev iz naslova avtorskih pravic (in tu ne gre le za glasbene avtorske pravice, temveč tudi za repertoar del, ki ga ščiti slovenska sorodna organizacija ZAMP ).

V l. 2008 je namreč višina sredstev na prebivalca iz naslova avtorskih pravic znašala 3,96 €. Največ sredstev zberejo na Danskem, kar 23,88 €, sledi jim Švica s 17,78 € ter Francija s 14,93 €.

Več

Slovenska glasba - slovenski jezik z roko v roki

Zavedati se moramo, da je slovenska glasba in uglasbena slovenska beseda del naše kulturne zakladnice, del naše identitete. Meje jezika so meje našega sveta, zato spodbujajmo slovensko besedo v glasbi.

Združenje SAZAS si med drugim prizadeva dvigniti zavest o pomenu javnega predvajanja kakovostne slovenske glasbe in širjenje le-te kar se da širokemu krogu poslušalstva. Zavzemamo se, da ne bi bilo potrebno diktirati kvote predvajanj 20 – 80 % v prid tuji glasbi, pač pa da bi glasbenih urednikom postalo samoumnevno dejstvo, kako pomembna je slovenska glasba za našo nacionalno zavest.

Kdo lahko živi od glasbe?

V Sloveniji so podatki glede zaposlitve v glasbenem sektorju relativno skopi. Na Statističnem uradu R Slovenije (www.stat.si) so objavljeni podatki le za zaposlene ljudi v orkestru oz. zboru. Vseh (tako strokovnih delavcev kot tehničnega, administrativnega, finančnega, upravnega osebja ter informatikov) naj bi bilo v l. 2008 674 ali kar 145 manj kot leto poprej. Njihovi prihodki pa v letu 2008 znašajo 9.368.685 €.

V Veliki Britaniji na primer ravno glasba veliko prispeva k ekonomski produktivnosti. Britanska glasbena industrija letno ustvari več kot 6 bilijonov funtov, v veliki meri prispeva k izvozu in zagotavlja več kot 130.000 delovnih mest. To neizmerno vrednost je prepoznala vlada, ki vidi v glasbi tudi gospodarsko rast v prihodnosti.