Brez intelektualne lastnine ni napredka. Intelektualno lastnino delimo na avtorske in sorodne pravice ter industrijsko lastnino.
Zakon določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, prav tako pa mora izpolnjevati še določene pogoje, kar je izoblikovala sodna praksa, in sicer:
- delo mora biti človekova stvaritev in ne rezultat naprave;
- delo mora izhajati iz določenega področja ustvarjalnosti: znanosti, književnosti, umetnosti
- delo mora nastati v »avtorjevem duhu« (duhovnost) in mora vsebovati avtorjevo noto – njegovo ustvarjalnost;
- delo mora biti zaznavno s človeškimi čuti, zato je potrebna njegova izraženost bodisi na materialnem nosilcu bodisi kako drugače (npr. koncerti, proslave, recitali ipd.)
Avtorske pravice so torej individualna intelektualna lastnina. Za urejanje le-teh skrbi nacionalna zakonodaja, številni mednarodne konvencije ter pogodbe.
Urad za intelektualno lastnino RS (URSIL) je na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah izdal dovoljenje Združenju SAZAS za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe dne 12.3.1998 z dovoljenjem št. 800-3/96, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 33/98.