Pravna podlaga

Pravna podlaga

kupujmo legalno glasbo in uporabljajmo glasbo zakonito
  • avtorji ustvarjajo za nas
  • intelektualna lastnina je gonilo napredka
  • plačujmo avtorska nadomestila za javno predvajanje glasbe
  • podpirajmo slovensko glasbo in slovenski jezik

Intelektualna lastnina je gonilo napredka

Brez intelektualne lastnine ni napredka. Intelektualno lastnino delimo na avtorske in sorodne pravice ter industrijsko lastnino.

Zakon določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, prav tako pa mora izpolnjevati še določene pogoje, kar je izoblikovala sodna praksa, in sicer:

  • delo mora biti človekova stvaritev in ne rezultat naprave;
  • delo mora izhajati iz določenega področja ustvarjalnosti: znanosti, književnosti, umetnosti
  • delo mora nastati v »avtorjevem duhu« (duhovnost) in mora vsebovati avtorjevo noto – njegovo ustvarjalnost;
  • delo mora biti zaznavno s človeškimi čuti, zato je potrebna njegova izraženost bodisi na materialnem nosilcu bodisi kako drugače (npr. koncerti, proslave, recitali ipd.)

Avtorske pravice so torej individualna intelektualna lastnina. Za urejanje le-teh skrbi nacionalna zakonodaja, številni mednarodne konvencije ter pogodbe.

Urad za intelektualno lastnino RS (URSIL) je na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah izdal dovoljenje Združenju SAZAS za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe dne 12.3.1998 z dovoljenjem št. 800-3/96, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 33/98.

Temeljni pravni akti v Sloveniji

Mednarodni sporazumi

Mednarodni sporazumi, ki zavezujejo RS – (vir: www.aas.si), so:

  • Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (1971, Bernska konvencija)
  • Svetovna konvencija o avtorski pravici (1971, Univerzalna konvencija)
  • Konvencija o razdelitvi signalov za prenos programa po satelitu (1974, Bruseljska satelitska konvencija)
  • Konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (1961, Rimska konvencija)
  • Konvencija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njihovih fonogramov (1961, Fonogramska konvencija)
  • Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, vključno s trgovino s ponarejenim blagom (TRIPS)
  • Pogodba WIPO o avtorski pravici
  • Pogodba WIPO o izvedbah in fonogramih

WIPO vodnik

Vodnik svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO - World Intellectual Property Organization) za licenciranje avtorskih in sorodnih pravic, objavljen l. 2004. 

Slovenija zbere le slabe 4 € na prebivalca letno

V CISAC-ovem letnem poročilu za l. 2008 se je Slovenija znašla na repu držav Evropske unije glede višine pobranih sredstev iz naslova avtorskih pravic (in tu ne gre le za glasbene avtorske pravice, temveč tudi za repertoar del, ki ga ščiti slovenska sorodna organizacija ZAMP ).

V l. 2008 je namreč višina sredstev na prebivalca iz naslova avtorskih pravic znašala 3,96 €. Največ sredstev zberejo na Danskem, kar 23,88 €, sledi jim Švica s 17,78 € ter Francija s 14,93 €.

Več

Slovenska glasba - slovenski jezik z roko v roki

Zavedati se moramo, da je slovenska glasba in uglasbena slovenska beseda del naše kulturne zakladnice, del naše identitete. Meje jezika so meje našega sveta, zato spodbujajmo slovensko besedo v glasbi.

Združenje SAZAS si med drugim prizadeva dvigniti zavest o pomenu javnega predvajanja kakovostne slovenske glasbe in širjenje le-te kar se da širokemu krogu poslušalstva. Zavzemamo se, da ne bi bilo potrebno diktirati kvote predvajanj 20 – 80 % v prid tuji glasbi, pač pa da bi glasbenih urednikom postalo samoumnevno dejstvo, kako pomembna je slovenska glasba za našo nacionalno zavest.

Kdo lahko živi od glasbe?

V Sloveniji so podatki glede zaposlitve v glasbenem sektorju relativno skopi. Na Statističnem uradu R Slovenije (www.stat.si) so objavljeni podatki le za zaposlene ljudi v orkestru oz. zboru. Vseh (tako strokovnih delavcev kot tehničnega, administrativnega, finančnega, upravnega osebja ter informatikov) naj bi bilo v l. 2008 674 ali kar 145 manj kot leto poprej. Njihovi prihodki pa v letu 2008 znašajo 9.368.685 €.

V Veliki Britaniji na primer ravno glasba veliko prispeva k ekonomski produktivnosti. Britanska glasbena industrija letno ustvari več kot 6 bilijonov funtov, v veliki meri prispeva k izvozu in zagotavlja več kot 130.000 delovnih mest. To neizmerno vrednost je prepoznala vlada, ki vidi v glasbi tudi gospodarsko rast v prihodnosti.

Peter Lovšin

Peter Lovšin

Pankrti, Sokoli
skladatelj, aranžer, avtor besedil, pevec
Mi smo za Sazas
Anja Rupel

Anja Rupel

Videosex
pevka, avtorica besedil
Mi smo za Sazas
Andrej Šifrer

Andrej Šifrer

 
pevec, skladatelj, avtor besedil, aranžer
Mi smo za Sazas
Soulgreg

Soulgreg

 
skladatelj, avtor besedil
Mi smo za Sazas
Gorazd Čepin

Gorazd Čepin

 
skladatelj, klaviaturist, pevec, tekstopisec, aranžer, glasbeni pedagog
Mi smo za Sazas
Miro Tomassini

Miro Tomassini

Oko, Mali bogovi, Martin Krpan
skladatelj, kitarist
Mi smo za Sazas
Leon Oblak

Leon Oblak

 
skladatelj, avtor besedil
Mi smo za Sazas
Rok Golob

Rok Golob

 
skladatelj, aranžer, dirigent, multi-instrumentalist
Mi smo za Sazas
Gorazd Čepin

Branko Zupanc

 
pesnik, pisec besedil in pisatelj
Mi smo za Sazas
Aleš Klinar

Aleš Klinar

Martin Krpan, Agropop
pevec, skladatelj, aranžer, avtor besedil
Mi smo za Sazas
Gorazd Elvič

Gorazd Elvič

Čudežna Polja
pevec, kitarist, skladatelj, aranžer, avtor besedil
Mi smo za Sazas
Darjan Grzina

Darjan Grzina

Plava Jabuka
bobnar, skladatelj, avtor besedil
Mi smo za Sazas
Omar Naber

Omar Naber

 
skladatelj, aranžer, avtor besedil, pevec, kitarist
Mi smo za Sazas
Karmen Stavec

Karmen Stavec

 
pevka, avtorica besedil
Mi smo za Sazas
Taya

Taya

 
pevka, avtorica besedil
Mi smo za Sazas
Alen Vitezič

Alen Vitezič

Društvo mrtvih pesnikov
pevec, kitarist, aranžer, skladatelj, avtor besedil
Mi smo za Sazas
Ambrož Čopi

Ambrož Čopi

 
skladatelj, zborovodja
Mi smo za Sazas
Lojze Krajnčan

Lojze Krajnčan

 
skladatelj, dirigent, pozavnist, aranžer, komponist, umetniški vodja
Mi smo za Sazas
Matija cerar

Matija Cerar

 
avtor glasbe, tekstopisec
Mi smo za Sazas
Bor Zuljan

Bor Zuljan

 
kitarist, aranžer, skladatelj in producent
Mi smo za Sazas
Slavko Avsenik

Slavko Avsenik

Ansambel bratov Avsenik
skladatelj, aranžer, harmonikar
Mi smo za Sazas
Črt Sojar Voglar

Črt Sojar Voglar

 
skladatelj, glasbeni pedagog
Mi smo za Sazas
Jure Robežnik

Jure Robežnik

 
skladatelj, pianist, aranžer
Mi smo za Sazas
Sebastian

Sebastian

 
skladatelj, avtor besedil, pevec, manager, plesni učitelj
Mi smo za Sazas
Zoran Predin

Zoran Predin

Lačni Franz
kantavtor, skladatelj, avtor besedil, kitarist, pevec, producent
Mi smo za Sazas
Vlado Kreslin

Vlado Kreslin

Apollo, Špirit group, Horizont, Martin Krpan, Mali bogovi
kantavtor, pevec, kitarist, avtor glasbe, pisec besedil
Mi smo za Sazas
Magnifico

Magnifico

 
avtor glasbe, pevec
Mi smo za Sazas
Frenk Nova

Frenk Nova

 
Pevec, avtor glasbe, besedil in aranžer
Mi smo za Sazas
Mojmir Sepe

Mojmir Sepe

 
skladatelj, dirigent, aranžer
Mi smo za Sazas
Neisha

Neisha

 
pevka, skladateljica, pianistka
Mi smo za Sazas
Josip Miani - Pipi

Josip Miani - Pipi

Karma
producent, klaviaturist, skladatelj, aranžer
Mi smo za Sazas
Adi Smolar

Adi Smolar

 
kantavtor in pesnik ...
Mi smo za Sazas
Aleš Klinar

Tomaž Kozlevčar

Perpetuum Jazzile, Pinocchio, TimeToTime
skladatelj, aranžer, dirigent, glasbeni producent, piano-voc
Mi smo za Sazas
Marino Legovič

Marino Legovič

 
avtor glasbe, aranžer, producent
Mi smo za Sazas
Dare Kaurič

Dare Kaurič

Kingston
kitarist, skladatelj, aranžer, avtor besedil
Mi smo za Sazas
Zvone Tomac

Zvone Tomac

Kingston
kantavtor, klaviaturist, skladatelj
Mi smo za Sazas
Petra Slapar

Petra Slapar

 
avtorica glasbe in besedil, aranžerka, skladateljica, producentka in pevka
Mi smo za Sazas
Pause
© 2006 - 2012 Združenje SAZAS - Vse pravice pridržane | Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Urednik | Struktura strani | Avtorji