21. stoletje, ko vlada hiperprodukcija in hiperpotrošnja, je tudi glasbe na pretek in na vsakem koraku pričakujemo, da jo bomo slišali - ne samo v barih, kavarnah, restavracijah, ampak tudi v nakupovalnih središčih, čakalnicah, po telefonu, na spletu ... Glasba je postala neizogibni del potrošnje, del storitve. Pa jo dojemamo kot dobrino? Smo pripravljeni plačati zanjo?
Glasba je del kreativnih – kulturnih industrij in ima poleg ekonomske vrednosti (v obdobju med 1999 – 2003 je bila vrednost sektorja 12,3 % višja od rasti splošne ekonomije), tudi veliko družbeno vrednost.
Pred kratkim je evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes v svojem govoru med drugim dejala, da se moramo zavedati pomembnosti umetnikov in ustvarjalcev in dejstva, da: »Umetnost hrani dušo. Ampak kdo hrani umetnike?«
Prihodnost industrije z umetnikom v središču, pri čemer ni pomembno le ustrezno varovanje avtorske pravice, ampak celovita politika o kulturi in rasti sektorja.
Po mnenju Brian Messagea, predsednika britanskega Music Managers Foruma (MMF), so najpomembnejši ljudje v glasbeni industriji umetniki in njihovi oboževalci. Iskanje novih poti v povezovanju obeh segmentov in odstranitev čim več nesoglasij med samim procesom je začetek za bolj plodovito prihodnost. Kar pa še vedno ne pomeni, da umetnik ne potrebuje pomoči in nasvetov menedžerjev in drugih, ki zagotavljajo strokovne storitve, vendar mora biti pomoč v partnerstvu z umetniki in osredotočena na zadostitev potreb glasbenih oboževalcev. Oboževalci so pripravljeni plačati umetnikom in njihovim partnerjem, ampak ta proces mora biti preprost in vreden zaupanja.
Kako se upravlja z avtorsko pravico v digitalni dobi, je ključno vprašanje današnjega časa. Predolgo je vladalo prepričanje, ki je avtorsko pravico videlo kot instrument nadzora in ne kot pravico do poplačila za delo. S tem se strinja tudi komisarka Kroes: »Žalostno, ampak mnogi vidijo trenutni sistem kot orodje za kaznovanje in ne kot orodje, ki prepoznava in nagrajuje.«
Nadalje pravi Kroesova, da je licenciranje vseh storitev prvi korak k razcvetu trga. Prav teko ne gre zgolj za tehnologijo; potreben je tudi pravi zakonodajni okvir, ki bo prilagodljiv in ki bo hranil umetnost in umetnike. Potrebujemo sistem, ki bo učinkovito varoval interese umetnikov; sistem, ki bo nagrajeval umetnost v vseh njenih dimenzijah.