Prijava
Uporabniki

Pogosta vprašanja in odgovori


Ali morajo uporabniki glasbe, ki že plačujejo avtorska nadomestila za svoj lokal družbi ZAMP, res plačevati avtorska nadomestila tudi Združenju SAZAS?
Da. Uporabniki glasbe plačujejo družbi ZAMP avtorska nadomestila za uporabo književnih del, Združenju SAZAS pa avtorska nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del; torej gre za dve različni osnovi. Plačilo ene vrste nadomestil ne izključuje plačila druge vrste nadomestil.

Ali povišan znesek za plačilo RTV naročnine za lokale, ki temlji na dejstvu, da gre v primerih lokalov za javne prostore, zajema tudi plačilo obveznosti Združenju SAZAS?
Ne.

Ali z legalnim nakupom zgoščenke ne plačamo avtomatično tudi že avtorskih pravic?
Da, vendar le za lastno uporabo. V kolikor pa zgoščenko predvajate v javnem prostoru, to predstavlja novo vrsto uporabe glasbe, za katero je potrebno plačati avtorsko nadomestilo Združenju SAZAS.

Zakaj mora organizator javne prireditve, ki je že plačal avtorski honorar izvajalcem, ki so nastopili na prireditvi, plačati še avtorski honorar Združenju SAZAS?
Pomembno je ločiti avtorski honorar od izvajalskega. Organizator prireditve izvajalcem za nastop ni plačal avtorskega honorarja, temveč izvajalskega. Izvajalski honorar plača organizator direktno izvajalcem, in sicer za izvedbo nastopa na prireditvi, avtorski honorar pa je (po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah) dolžan plačati za uporabo skladb avtorjev, ki so jih nastopajoči izvajali na prireditvi.  Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah lahko avtorski honorar za javno uporabo glasbe zaračuna le organizacija, ki je pooblaščena s strani avtorjev in ima za tovrstno uveljavljanje pravic ustrezno dovoljenje države. V Sloveniji je ta organizacija Združenje SAZAS. 

V svojem lokalu vrtim le glasbo z zgoščenk, ki sem jih kupil z lastnim denarjem in sem s tem že takrat plačal za avtorske pravice avtorjev. Hkrati že plačujem RTV naročnino in menim, da mi ni treba plačevati še avtorskega nadomestila Združenju SAZAS.
Z nakupom zgoščenke je plačano avtorsko nadomestilo le za zasebno uporabo zgoščenke, tj. poslušanje v običajnem krogu družine ali krogu osebnih znancev, ta krog oseb pa je v primeru javne priobčitve glasbenih del presežen. Kot naročnik in plačnik RTV-prispevka (naročnine) za radijski sprejemnik ne plačujete nadomestila za javno priobčitev glasbenih del javnosti. RTV-prispevek je posebna oblika javne dajatve, s plačevanjem katere sofinancirate opravljanje dejavnosti nacionalne radiotelevizije.

Delitev zbranih sredstev: kdo bo deležen s strani Združenja SAZAS zbranih sredstev in po kakšnem ključu bodo sredstva razdeljena? (Kako naj vem, da bo denar, ki ga plačujem SAZAS-u res dobil ravno tisti avtor, katerega dela se največ »vrtijo« v mojem lokalu?)
Prihodki iz naslova predvajanja s fonogramov in z videogramov povečajo prihodke denarnih skladov nacionalnih ter komercialnih in nekomercialnih RTV postaj, kakor tudi koncertov in prireditev, ki se delijo skladno s prejetimi programskimi podatki in obračunajo enkrat letno. Tako se za določen odstotek povečajo avtorski honorarji imetnikov pravic, zajetih v obračunu. Avtorski honorar se deli enkrat letno; izplača se ga tako domačim avtorjem oziroma nosilcem avtorskih pravic kakor tudi ostalim sestrskim društvom, ki ščitijo tuje avtorje oziroma nosilce avtorskih pravic.

V lokalu sprejemamo le hrvaški radijski program in predvajamo le hrvaške popevke. Zakaj bi torej plačevali avtorsko nadomestilo SAZAS-u in ne Hrvaškemu združenju za zaščito avtorskih pravic?
Združenje SAZAS je za pobiranje avtorskih nadomestil krajevno pristojno na območju Republike Slovenije. Na podlagi pogodbe o medsebojnem zastopanju s hrvaškim združenjem HDS-ZAMP pobira avtorska nadomestila za vse avtorje, ki jih ščiti hrvaško združenje in katerih dela se izvajajo na slovenskih tleh oz. se njihova dela javno priobčujejo na ozemlju Republike Slovenije. Hrvaško združenje pa enako dejavnost opravlja na območju Hrvaške v imenu avtorjev, ki jih ščiti Združenje SAZAS.

Naše društvo je priredilo manjšo vaško veselico z glasbo, za katero smo imeli dovoljenje UE. Na veselici so igrali vaški godci, ki niso dobili plačila. Vstopnine ni bilo. Ali je tako prireditev potrebno prijaviti Združenju SAZAS in plačati avtorsko nadomestilo? 
V sklopu božičnih koncertov v našem kraju je manjša vokalna skupina brezplačno zapela nekaj božičnih pesmi. Vstopnine ni bilo. Ali moramo plačati avtorsko nadomestilo? 
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) v svojem 158. in 159. členu pravi, da so prireditelji kulturno-umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del, v primerih, ko je to potrebno po tem zakonu, dolžni predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev avtorskih del, v 15 dneh po priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Določbe zakona veljajo enako za vse organizatorje koncertov in drugih javnih prireditev, zato brezplačen nastop izvajalcev in to, da na prireditvi ni bilo vstopnine, ne vplivata na obveznosti, ki nastanejo za organizatorja iz naslova avtorskih pravic. V kolikor se iz prejetega sporeda izvedenih del ugotovi, da so se na prireditvi izvajala izključno dela, ki niso zaščitena, Združenje SAZAS avtorskega nadomestila organizatorju ne obračuna.
Kljub temu da ni bilo vstopnine, ste zavezani k prijavi prireditve in plačilu avtorskega nadomestila. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) v 160. členu določa dolžnost uporabnikov do obveščanja, Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) pa določa, da mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki želi javno priobčevati glasbena neodrska dela, ki so sestavni del repertoarja, ki ga ščiti Združenje SAZAS, predhodno priglasiti uporabo takih avtorskih del Združenju Sazas, in sicer najmanj 8 dni pred začetkom uporabe. Uporabnik (organizator prireditve) mora tudi evidentirati vsako izvedbo glasbenega dela na obrazcu »SAZAS-1« – Spored izvedenih del za javno izvajanje del na koncertih in prireditvah, ki ga izdaja Združenje SAZAS. Ta obrazec mora uporabnik posredovati Združenju SAZAS najkasneje v 15 dneh po izvedbi. V primeru, da se iz sporeda izvedenih del ugotovi, da so bila izvajana samo nezaščitena dela, Združenje SAZAS ne bo izstavilo računa.

Smo okrepčevalnica internega značaja in poslujemo le za srednješolsko mladino. Menimo, da nismo dolžni plačati nadomestila avtorskega honorarja saj gre za javno priobčitev del med časom malice, ki je del pouka.
Interni značaj obratovalnice ne more biti podlaga za sklicevanje na določbo 5. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06), ki dovoljuje brezplačno uporabo avtorskih del iz repertoarja Združenja SAZAS le pri NEPOSREDNEM POUKU. Komentar Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3, M. Trampuž in ostali, GV, Ljubljana 1997) določa, da je neposredni pouk le pouk v živo. Odmor za malico vsekakor nima edukativnega značaja in se ne more šteti za neposredni pouk.

Menimo, da ni pravnega temelja za plačilo nadomestil avtorskih honorarjev za pregledno srečanje pevskih zborov, ki se je odvijalo v Festivalni dvorani v Ljubljani, saj je šlo za šolske zbore in zato za obliko neposrednega pouka.
Ne moremo se strinjati z navedbami, da je v tem primeru šlo za neposredni pouk v živo, kakor ga določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3). Zborovsko petje izven prostorov šole se ne more šteti za neposredni pouk. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) v 5. členu določa, da je uporaba avtorskih glasbenih del dovoljena le pri pouku in na šolskih prireditvah, ki so organizirane izključno za učence šole, ki prireditev organizira, pod pogojem, da je vstop prost in ni izplačan izvajalski honorar.

Kot kabelski operater izjavljamo, da je uporabnik priključen na naš kabelski sistem in redno plačuje naročnino. Obveznosti Združenju SAZAS plačujemo mesečno za vse naročnike, zato našim uporabnikom Združenju SAZAS ni potrebno plačevati nadomestila avtorskega honorarja za javno priobčitev glasbenih del.
S tem ko kabelski operater plačuje pavšalno nadomestilo avtorskega honorarja za retransmisijo radijskih in televizijskih programov v kabelskih sistemih v Republiki Sloveniji, ne plačuje avtorskega nadomestila za javno priobčitev glasbenih neodrskih del s strani svojih naročnikov. Nadomestilo, na katerega se sklicujete, zajema le pravico, da vaši naročniki radijske in TV programe, ki jih retransmisirate, spremljajo zasebno. 

Menimo, da našemu kulturnemu društvu ni potrebno prijavljati prireditev, ki jih organizira v kulturnem domu, saj člani društva črpajo snov za kulturni program predvsem iz narodnih izročil in si ne izposojajo alinej literarnih ustvarjalcev in glasbenikov.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) določa, da mora vsak, ki organizira javno prireditev, 8 dni pred prireditvijo le-to prijaviti Združenju SAZAS, nato pa v roku 15 dni po prireditvi posredovati Združenju SAZAS seznam izvedenih del. V primeru, da se na podlagi seznama izvedenih del ugotovi, da člani društva res črpajo snov za kulturni program iz narodnih izročil in ne uporabljajo avtorskih glasbenih del iz repertoarja Združenja SAZAS, je organizator oproščen plačila avtorskega nadomestila.
V kolikor pa so bile za ljudske skladbe, ki so se izvajale na prireditvi, narejene priredbe oz. aranžmaji, je organizator dolžan to vpisati na seznam izvedenih del in tudi poravnati avtorsko nadomestilo za aranžerje teh skladb.

V gostilni smo organizirali zasebno zabavo za naše zaposlene. Izvajala se je živa glasba. Za ostale stranke je bila gostilna med tem zaprta. Ali moramo plačati nadomestilo avtorskega honorarja? Po našem mnenju ni šlo za javno priobčitev glasbenih del.
2. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) določa, da se za »javen« ali »javnost« po tem zakonu razume večje število oseb, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih znancev. Glede na uveljavljeno pravno prakso je šteti za spodnjo mejo večjega števila oseb, pet oseb, medtem ko zgornje omejitve ni. Komentar 2. člena tega zakona (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Trampuž in drugi, GV Ljubljana 1997, stran 19-21 ) določa, da po zakonu le osebni znanci izključujejo javnost, česar ni vedno mogoče enačiti s poklicnimi, stanovskimi, društvenimi ali drugimi vrstami znancev. Komentar izrecno navaja, da je sodna praksa štela, da je šlo za javnost, če so bila avtorska dela uporabljena v gostinskem lokalu, na sindikalni prireditvi večjega podjetja.

Smo društvo upokojencev, ki se financira iz članarine, ki zadostuje le za golo preživetje društva. Smo neprofitna organizacija in opravljamo dejavnost za lastne potrebe – dobrobit svojih članov. (Naša srečanja niso javne prireditve, ampak druženje starejših, samskih, osamljenih ljudi. Tudi harmonikar, ki nam zaigra nekaj viž je iz naših vrst in mu plačamo tako, da mu plačamo večerjo, drugih stroškov ali prihodkov nimamo.)
Dejstvo, da je društvo upokojencev nepridobitna organizacija, ki opravlja dejavnost za lastne potrebe, ni relevantno, saj so plačila nadomestila avtorskega honorarja v skladu s 6. členom Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) delno upravičene le nepridobitne organizacije, uradno registrirane za dobrodelno dejavnost, ki izpolnjujejo tudi vse ostale pogoje, ki jih določa ta člen. Društvom upokojencev je Združenje SAZAS poslalo ponudbo, da sklenejo pogodbo po posebej ugodnih pogojih za plačilo pavšala v primeru brezplačnih razvedrilnih aktivnosti društev upokojencev, ki so hkrati proste vstopnine. 

Menim, da mi ni potrebno plačevati nadomestila avtorskega honorarja, saj z Združenjem SAZAS nimam sklenjene nobene pogodbe ali sporazuma.
Dejstvo, da z Združenjem SAZAS nimate sklenjene pogodbe ali sporazuma za javno priobčitev glasbenih neodrskih del ne izključuje vaše obveznosti plačevati nadomestila avtorskega honorarja v primeru javne priobčitve le-teh. V 7. členu Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.l. RS, št. 82/06, 138/06) predvideva sankcijo, da so tarifne postavke za uporabo del brez poprejšnjega dovoljenja Združenja SAZAS višje za 15% glede na povprečno tarifo. Višja tarifna postavka temelji na realnih stroških Združenja SAZAS, ki so potrebni za odkrivanje in preprečevanje nepooblaščene uporabe avtorskih del. V skladu s tem vas pozivamo, da Združenju SAZAS čimprej posredujete izpolnjeno prijavnico, ki jo najdete na naši spletni strani www.sazas.org.


Kaj moramo kot DJ-ji narediti, da bomo pravno "pokriti". Če je torej premalo, da kupimo "mp3 - Napster" glasbo, je, mislim, povsem enako, kot če bi kupili CD, torej je premalo tudi, če imam doma originalen CD (kolikor vem, v ceno nakupa CD-ja ni vključeno nadomestilo za javno predvajanje). Kaj bi morali torej narediti, da bi bila glasba DJ-ev pravno pokrita? Oziroma, vprašano drugače, kdo mora plačati nadomestilo za javno predvajanje - DJ ali lokal? Če ga mora plačati DJ, koliko bi to znašalo na eno vrtenje (ali mesečni pavšal)? Pa še eno vprašanje, ki je v povezavi z obema vprašanjema. Ali se sploh splača nabaviti mp3 preko Napsterja (v smislu preverjanja BSA, fonogramske industrije in inšpekcije), če bi DJ/lokal plačeval nadomestilo za javno predvajanje (navsezadnje je DJ v prekršku, če uporablja piratsko verzijo skladb)?
Kljub temu da je Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB3) eden najmodernejših zakonov na področju intelektualne lastnine v Evropi, v njem ni predvidena možnost, da bi lahko DJ-ji (ali kdo drug) javno priobčevali glasbena dela iz MP3-jev, kupljenih na internetu. Splošni pogoji za sklenitev pogodbe z Napsterjem in njemu podobnimi ponudniki glasbe v MP3 formatu na internetu izrecno prepovedujejo svojim uporabnikom, ki glasbena dela proti plačilu pridobijo s spleta, »uporabo teh materialov za kakršen koli drug namen, kot za osebno in nepridobitno uporabo«. Uporaba MP3-jev za javno priobčitev ali komercialne namene je v skladu s splošnimi pogoji organizacij te vrste »kršitev avtorskih pravic, blagovnih znamk ter lastninskih pravic«. Splošni pogoji vsebujejo tudi klavzulo, da nakup MP3-ja na njihovi internetni strani uporabniku ne daje nobene licence. V skladu z zgoraj navedenim ni mogoče najti pravne osnove za legalno javno priobčevanje glasbe v MP3 formatu, ki je bila kupljena na ta način. Javno priobčevanje in uporaba za pridobivanje gospodarske koristi bi namreč pomenila direktno kršitev splošnih pogojev organizacije, kar bi pomenilo, da ta organizacija ne bi bila odgovorna za kršitev. Odgovoren bi bil le DJ. V primeru javne priobčitve glasbenih del mora nadomestilo avtorskega honorarja za javno priobčevanje glasbenih neodrskih del (mehanične pravice) plačati uporabnik oz. organizator (lastnik ali najemnik lokala, oz. drug organizator), in ne izvajalec glasbenih del (DJ). Izjema bi bila le v primeru, da bi DJ bil tudi organizator prireditve. DJ mora le poskrbeti, da ima originalne CD-je in ne piratskih kopij, saj je sicer, kot ste tudi sami ugotovili, v prekršku. Nakup MP3–jev se vam kot DJ-ju torej ne izplača, razen če jih želite uporabljali zasebno in brez pridobivanja gospodarske koristi.
 


2008 - Sazas