Pred prvim protestom kulturnikov v Račah se je znotraj Združenja SAZAS tej problematiki dodatno posvetilo še nekaj članov odborov upravljanja in želelo premakniti zadevo v obojestransko želeno smer, ki bi kulturnim društvom priznalo poseben status obravnave ali pa zanje v sodelovanju z državo ali lokalno samoupravo urejanje avtorskih pravic rešilo drugače (morda po vzoru »knjižničnega nadomestila« ali občinskega fonda sredstev).

Predstavniki Združenja SAZAS so mnenja in predloge zainteresirane javnosti (kulturnih društev, predstavnikov lokalne samouprave, lokalnih organizatorjev, pevskih zborov, ipd..) izmenjavali na javnih regijskih posvetih in delavnicah nevladnih organizacij (Vojnik pri Celju, Škofja Loka, Novo mesto,..) ter na javnih okroglih mizah. S teh posvetov gre izluščiti predvsem naslednja dejstva:

1. Društvom, ki gojijo pristno kulturno izročilo (kar pomeni, da gre za glasbeno poustvarjanje ljudskih – nezaščitenih del) Združenje SAZAS za izvajanje nezaščitenega repertoarja NE zaračuna ničesar. Tako društvo mora predhodno program Združenju Sazas zgolj poslati v preverbo in potrditev, da gre za nezaščiten repertoar.
2. Trenutna zakonodaja Združenju SAZAS ne daje manevrskega prostora, da bi javna izvajanja zaščitenega repertoarja v organizaciji kulturnih društev obravnavala diskriminirajoče do drugih uporabnikov, razen če bi se kulturna društva odzvala na večkratno povabilo Združenja SAZAS, da pristopijo k pogajanjem za sklenitev novega sporazuma in s tem zanje ugodnejše tarife.
3. Na področju ljubiteljske kulture ni organa, ki bi mu Ministrstvo za kulturo podelilo status reprezentativnosti, da bi se tako lahko verodostojno pogajal v imenu več tisoč kulturnih društev v Sloveniji.
4. Pogajanja in sporazum z Javnim skladom kulturnih dejavnosti (JSKD) veljajo izključno za prireditve v organizaciji JSKDja.
5. Na večkratna povabila Združenja Sazas se je s strani kulturnih društev odzval le tajnik Zveze kulturnih društev (ZKD), g. Marjan Pungartnik, s katerim je Združenje SAZAS pripravljalo osnutek sprememb in konstruktivno sodelovalo do dne 26. januarja 2010, ko je s strani gospoda Pungartnika prejelo elektronsko sporočilo z naslednjo vsebino: »V ZKD celih deset let ni zanimala ta problematika nikogar (razen mene), ko pa je zdaj stvar zrela za pogovor, so moji šefi rekli, naj se v to ne vmešavam, ker bodo oni urejali stvari. V redu, sem rekel, bom počakal. Njim je vse lahko in jasno.”

Od tega dne se strani kulturnih društev ni javil več nihče. Ob vseh naporih, ki jih kulturna društva vlagajo v organizacijo protestov v Račah, Združenje SAZAS preseneča njihova vsakokratna nepripravljenost k dialogu z Združenjem SAZAS.

SAZAS nima nobenih zadržkov, da bi aktivnosti k izboljšanju statusa kulturnih društev, ki jih trenutno vodi samo, vodili ob pomoči in ob soglasju z zakonitim predstavnikom kulturnih društev.

Morda je temu dovolj zgovoren odgovor iz prepisa magnetograma zaključka tej problematiki posvečene oddaje »Težišče« TV Maribor z dne 1. decembra 2009:

PATRIK GREBLO (predsednik Odbora za zaščito avtorskih pravic pri SAZAS-u): Če nisem bil dovolj jasen, SAZAS si želi zadevo rešit, ampak če bo gospod Žuraj oziroma društvo Rače dobil status reprezentativnega oziroma če bodo društva dodelila njemu ta mandat, da se pogovarja s Sazasom v imenu vseh društev, se bomo rade volje pogovarjali.

TONE ŽURAJ (predsednik Kulturnega društva Rače, glasbenik): Ravno v tem je igra, jaz sem vedno trdil, da SAZAS ni naš sogovornik kulturnih društev. Sogovornik je zakonodajalec, se pravi država, da jaz nič ne zgubljam energije s SAZAS-om, ampak z državo.

PATRIK GREBLO (predsednik Odbora za zaščito avtorskih pravic pri SAZAS-u): Torej je SAZAS zlorabljen v tej igri. Vi ga jemljete kot krivca, ne more pa nič rešit v vašem primeru. Torej smo zlorabljeni v celotni zgodbi, ki jo boste šestega decembra uprizorili.