Združenje SAZAS je sejo skupščine sklicalo skladno z veljavnim statutom, ki je potrjen s strani pristojnega upravnega organa. Hkrati ga je prejel tudi Urad za intelektualno lastnino RS (v nadaljevanju URSIL), ki nanj ni imel nikakršnih pripomb.

V zvezi z razlikovanjem med rednimi člani in tistimi, ki to niso, kar naj bi zaradi glasovalne pravice po mnenju URSIL-a bilo sporno, pa Združenje SAZAS poudarja, da:

• Svetovne in evropske kolektivne organizacije, kakršna je SAZAS, izrecno razlikujejo med člani, in sicer člane, ki imajo pravico glasovanja in člane, ki nimajo pravice glasovanja. Vse navedeno ni nikakršna posebnost Združenja SAZAS;
• še več, celo Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), katere članica je tudi Slovenija, izrecno poudarja, da naj imajo pravico glasovanja samo tisti avtorji in imetniki pravic, ki dosegajo določen znesek izplačil.

Slovensko državo v Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) zastopajo predstavniki URSIL-a, zato nikakor ni mogoče razumeti, da URSIL-u ta pravila ne bi bila poznana in da od Združenja SAZAS celo zahteva ravno nasprotno.

Popolnoma neresnične so tudi trditve, da naj bi Združenje SAZAS izstavilo račune za 20 MIO evrov in da naj bi si ta znesek razdelilo manj kot 200 avtorjev. Samo v Sloveniji prejme nakazilo letno okrog 2500 avtorjev. Na osnovi pogodb, ki jih ima Združenje SAZAS sklenjene z avtorskimi organizacijami in ostalimi imetniki pravic po celem svetu pa nakaže v tujino več MIO evrov letno.

Vse to je URSIL-u dobro znano, znan mu je tudi statut Združenja SAZAS. V lanskem letu je Združenje SAZAS za obdobje zadnjih petih let pregledovala davčna inšpekcija, ki ni izdala nikakršnega sklepa, saj je poslovanje Združenja SAZAS popolnoma zakonito. Prav tako je potrebno poudariti, da ima Združenje SAZAS vsako leto, skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah, tudi pregled poslovanja neodvisne pooblaščene revizijske hiše. Tudi to je URSIL-u dobro znano.