IZJAVA ZA JAVNOST: Ljubiteljska kultura in plačevanje avtorskih pravic
18. 3. 2010
Iz članka z naslovom Na obisku pri Pahorju in Lahovniku (stran 4), objavljenega 9. 3. 2010,  izhaja, da se Minister Lahovnik strinja, da je treba plačevanje avtorskih pravic urediti tako, da ljubiteljska kultura ne bo zamrla. Tudi SAZAS zastopa stališče, da je potrebno ljubiteljsko kulturo spodbujati, za kar bi moralo biti več posluha države, s tem pa tudi nameniti finančna sredstva za slovensko kulturo.

Avtorji glasbenih del so tudi del kulture, in to pomembni del, saj so ravno oni ti, ki glasbena dela ustvarjajo. Tudi za njih bi država morala imeti posluh, vendar glasbeni avtorji ne dobivajo nikakršnih sredstev s strani države. Avtorska glasbena dela se v mnogih primerih že lahko uporabljajo zastonj, kot na primer pri pouku, pa četudi je šola (že ponekod) plačljiva, celo v primerih glasbenih šol, ki so prav tako plačljive in v vrtcih, za katere je potrebno mesečno odmeriti precejšnji znesek. Avtorska glasbena dela se torej lahko uporabljajo zastonj tudi tam, kjer je sicer potrebno vse druge stroške plačati. Po drugi strani pa se sedaj celo kulturna društva javno zavzemajo, da bi bila zasebna lastnina glasbenih avtorjev, zastonj tudi na prireditvah, ki jih organizirajo kulturna društva.  Hkrati se o tarifi za uporabo glasbe ne nameravajo  pogovarjati s SAZAS-om, pač pa to problematiko urejajo preko politike in političnih strank. Kot razlog, zaradi katerega bi morala biti avtorska dela zastonj, navajajo ohranjevanje kulturne dediščine, zato želimo navesti zakonsko definicijo kulturne dediščine, kot izhaja iz zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/2008),  in sicer: » so dediščina dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke, Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter druge državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednost, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Živa dediščina predstavlja naslednje zvrsti: ustno izročilo in ljudsko slovstvo, uprizoritve in predstavitve, šege in navade, gospodarska in obrtniška znanja, znanje o okolju, kulturni prostor.«
Ker Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (UPB-3, Uradni list RS, št. 16/07)  v svojem 59. členu jasno določa, da avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, je nesporno tudi dejstvo, da kulturna društva vsa starejša dela lahko uporabljajo zastonj.
Združenje SAZAS