Združenje SAZAS je dne 23. 6. 2010 ob 11.00 uri sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je javnost seznanilo z razlogi za podajo kazenske ovadbe zoper državnega uslužbenca, direktorja Urada RS za intelektualno lastnino, dr. Jurija Žureja.
Kazenska ovadba je bila podana ob podpori številnih slovenskih avtorjev v ponedeljek 21. 6. 2010, in sicer zaradi izsiljevanja, groženj in prekoračitve pooblastil s strani direktorja državnega urada, konkretno zaradi:
- suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen Kazenskega zakonika) in
- suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanje izjave (267. člen Kazenskega zakonika).
Zaradi dejanj visokega državnega uslužbenca pripravljamo zoper državo tudi odškodninsko tožbo zaradi materialne in nematerialne škode, ki jo s svojimi dejanji povzroča avtorjem.
Po nasvetu naših odvetnikov smo se v interesu nadaljnje preiskave državnih organov primorani vzdržati dajanja kakršnihkoli dodatnih informacij ali komentarjev k pričujoči ovadbi, še posebej zaradi dejstva, da so v zadevi omenjena imena tudi nekaterih drugih visokih uradnikov iz državnih organov Republike Slovenije, ki jim je v uradni preiskavi zaradi predčasnega obveščanja javnosti, lahko prizadejana pravna in osebna škoda. S svojim ravnanjem zastopamo neodvisno in zakonito preiskavo ovadbe s strani državnih organov Republike Slovenije.
Hkrati želimo sporočiti, da na Uradu RS za intelektualno lastnino z menjavo vodstva prihaja do menjave pravnih stališč in sprememb tolmačenj določb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.
Poudarjamo, da je Urad RS za intelektualno lastnino leta 1997, torej preden je SAZAS-u podelil dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic, preveril tudi določbe Statuta. Združenje SAZAS je takrat pripombe urada upoštevalo in si tudi pridobilo dovoljenje Urada RS za intelektualno lastnino za kolektivno upravljanje pravic. Že ves čas delovanja Združenja SAZAS torej ni bilo sporno, da kolektivna organizacija ločuje med rednimi in izrednimi člani, navedeno je postalo sporno z menjavo direktorja na uradu.
Različna tolmačenja istih državnih organov v različnih obdobjih, ki so pogojena s spremembami vodstva, pomeni konec pravne varnosti za vse državljane, ne samo za avtorje, ki so zgolj trenutno na udaru.
Na spletni povezavi si lahko ogledate:
Iz pričujočih dokumentov je razvidno, da so se določbe Statuta Združenja SAZAS usklajevale in uskladile že pred izdajo dovoljenja s strani državnega organa.
2. odstavek 14. člena Statuta Združenja SAZAS, ki ga je potrdil Urad RS za intelektualno lastnino, je jasno določal, da je članstvo v kolektivni organizaciji redno, izredno ali zunanje. Ob tem poudarjamo, da se določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah glede vrste članstva niso spremenile in ne zahtevajo, da so vsi člani (ki so na primer ustvarili »zgolj« eno besedilo, ki se mogoče niti javno ne predvaja ali pa na primer opus 1000-ih zelo predvajanih skladb) enaki.
Glede zahtev slovenskega državnega uslužbenca slovenskega državnega organa Urada RS za intelektualno lastnino lahko rečemo tudi, da so avtorji presenečeni, da direktor zahteva odpravo promocijskega sklada, ki je namenjen spodbujanju in promociji glasbenih kulturnih dejavnosti. Takšen sklad poznajo vse svetovne kolektivne organizacije in ga celo priporočajo, v Sloveniji je namenjen spodbujanju domače, torej slovenske ustvarjalnosti in domačih avtorjev.
Sprašujemo se, komu takšne zahteve koristijo?
Paradoksalno se sliši očitek nekaterih državnih organov in nekaterih poslancev državnega zbora o tem, da Združenje SAZAS zavira razvoj slovenske kulture, sedaj pa nam državni organ želi ukiniti poseben sklad, namenjen spodbujanju slovenske kulture.