Predsednik Odbora za zaščito avtorskih pravic Združenja SAZAS Patrik Greblo je v 6-ih točkah predstavil uradna pojasnila Združenja SAZAS na ključne očitke s strani Urada za intelektualno lastnino, saj so zavajajoči, netočni in nestrokovni.

1) Urad zahteva ukinitev promocijskega sklada

Urad za intelektualno lastnino trdi, da Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) ne predvideva ustanavljanja posebnih skladov za namene spodbujanja in promocije glasbe, saj naj bi zakon izrecno določal, da se lahko zbrana sredstva namenijo le za delitev med upravičene imetnike pravic in za pokritje stroškov poslovanja kolektivne organizacije.

V nasprotju s tem vse evropske kolektivne organizacije poznajo posebne sklade za promocijo kulture in spodbujanja nastajanja novih glasbenih del. Mednarodna organizacija CISAC, katere članica je tudi Združenje SAZAS, še posebej poudarja pomen promocijskih skladov in izrecno spodbuja oblikovanje le-teh.

Da se del sredstev nameni za promocijsko dejavnost, je predvideno tudi v bilateralnih pogodbah, ki jih ima SAZAS s sestrskimi društvi.

2) Urad meni, da je SAZAS javni zavod

Urad očita Združenju SAZAS, da naj ne bi smel urejati svojega delovanja tako kot katerokoli običajno zasebno društvo, saj naj bi SAZAS pridobil javno pooblastilo, in naj bi se s pridobitvijo javnega pooblastila spremenila narava njegovega delovanja. Te izjave urada kažejo na njihovo popolno nestrokovnost.

Iz mednarodnih konvencij jasno izhaja, da so pravice intelektualne lastnine zasebne pravice. Ustava določa, da z zakonom in/ali na njegovi podlagi, lahko pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave.

Združenje SAZAS pa v nasprotju s tem, ne opravlja nikakršnih nalog uprave in za svoje delovanje ne dobiva nikakršnih sredstev s strani države.

Že iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-B) je državni zbor dne 19.2.2004 obravnaval spremembe vlade, iz katerega je jasno razvidno nalogo države na področju kolektivnega upravljanja avtorskih pravic:

»Država mora poskrbeti za sprejem in izvajanje ustrezne zakonodaje, ki zagotavlja avtorjem in drugim imetnikom pravic učinkovito uveljavitev teh pravic. Dovoljenje, ki ga izda Urad kolektivni organizaciji, se napačno razlaga kot koncesija, s katero prenaša država svoje naloge na drugo organizacijo, ki delujejo v javno korist.«

V nasprotju s stališčem države iz prej omenjenega predloga pa je novo vodstvo Urada za Intelektualno lastnino zavzelo popolnoma drugačno stališče, po našem mnenju napačno stališče, da kolektivna organizacija izvaja javna pooblastila.

3) Urad zahteva izenačitev članov

Urad zahteva popolno izenačitev članov v kolektivni avtorski organizaciji. Po mnenju Urada za intelektualno lastnino za članstvo v kolektivni organizaciji, ki upravlja avtorsko pravico, zadostuje, da je avtor ustvaril eno samo avtorsko delo in se članstva ne sme pogojevati s številom del ali drugimi pogoji, ki jih ZASP ne določa. Urad ne dopušča pogojev za včlanitev v SAZAS kot npr. da avtor ustvari ustrezen dohodek iz avtorskih honorarjev.

Urad se celo sklicuje na 22. člen Ustave, po katerem je vsakomur zagotovljeno varstvo njegovih pravic v postopku pred nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ker naj bi imelo Združenje SAZAS po mnenju Urada za IL javno pooblastilo, naj bi moralo zato zagotoviti enako obravnavo vseh avtorjev in jim omogočiti enako obravnavo pravic ne glede na osebne okoliščine avtorja. Po mnenju Urada naj bi ravno dejstvo, da je SAZAS postal nosilec javnega pooblastila bistveno vplivalo na naravo delovanja Združenja.

V nasprotju z mnenjem Urada pa v vseh evropskih kolektivnih avtorskih organizacijah poznajo razlikovanje članstva, ki temeljijo predvsem na obsegu repertoarja posameznega avtorja in javni uporabi del posameznega avtorja in s tem pogojenega ustvarjenega prihodka. Navedeno pa vpliva tudi na članske pravice posameznika znotraj kolektivne avtorske organizacije v Evropi.

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino WIPO je izdala priporočila z naslovom »Kako upravljati kolektivne organizacije«. Po njihovih priporočilih naj bi samo tisti avtorji, ki presežejo določen minimalni znesek, imeli pravico glasovanja (Ustanovitev združenja za kolektivno zaščito, 40. točka).

Poenostavljeno to pomeni, da Urad na podlagi absurdnega stališča, češ da je SAZAS nosilec javnih pooblastil, želi doseči, da bo nekdo, ki je ustvaril eno avtorsko delo, ki se mogoče ni niti javno nikoli predvajalo, imel popolnoma enake pravice kot npr. Jan Plestenjak, Vlado Kreslin, Magnifico, Mojmir Sepe … in ostali zelo poslušani avtorji.

4) Usklajenost statuta SAZAS s svetovno prakso

Zahteve Urada so v veliki meri v pravnem nasprotju s svetovno prakso. Statut SAZASA je usklajen s svetovnimi normami in je potrjen s strani pristojnih organov Republike Slovenije. Zato smo še toliko bolj začudeni nad zahtevami Urada.

Od Urada bi bili zelo veseli, da bi poskrbel za krovni zakon o kolektivnih organizacijah, saj so trenutno organizirane zelo drugače – nekatere kot društvo, drugi kot zavod, kjer je lastnik posameznik ali pa peščica le-teh. Tako trenutno veljajo nejasna pravila na področju kolektivnih organizacij, ki pa jih Urad žal s pridom manipulativno izrablja v neenakopravnem obravnavanju in izvajanju nadzora nad kolektivnimi organizacijami.

Po mednarodnih konvencijah je avtorska pravica zasebna lastnina. Jurij Žurej, direktor Urada, je v lanskem letu napisal osnutek predloga sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Predlagal je spremembe na ta način, da bi država lahko razveljavila sklepe najvišjega organa organizacije, tj. skupščine, da bi država postavila organe upravljanja zasebne institucije.

Mnenja smo, da bi šlo v tem primeru za grob poseg v zasebno lastnino.

5) Očitek o netransparentnosti poslovanja

Združenje SAZAS Je bilo predmet natančnega pregleda z več strani – tudi natančnega pregleda davčnega organa, ki je kar 2 meseca pregledovalo celotno poslovanje Združenja SAZAS za 5-letno obdobje. Pri tem je pregledalo in prekopiralo ter s seboj odneslo poslovno dokumentacijo, ki se nanaša tako na zbiranje avtorskih nadomestil s strani uporabnikov kot tudi na sredstva, ki so preko obračuna nakazana avtorjem, imetnikom pravic, kolektivnim organizacijam v Sloveniji in tujini.

Davčna inšpekcija je prav tako pregledala tudi sredstva iz promocijskega sklada, stroške in vsa druga nakazila članom Združenja SAZAS. Ugotovili niso nobene kršitve.

6) Kaj pa stori država?

Okolje za zaščito avtorske pravice v Sloveniji je izredno neprijazno. Država ni zagotovila učinkovite zakonodaje in ustreznosti delovanja državnih organov.

Posledica tega je, da lastniki kapitala na nezakonit način ustvarjajo velike dobičke na račun avtorjev glasbe vsega sveta, ki jih zastopa naša organizacija na podlagi bilateralnih pogodb.

Poleg tega pa se v državni proračun steka veliko manj plačanih davkov. Država tako povzroča škodo sebi in avtorjem.

Dejanja državnih organov v zadnjem času pa tako situacijo samo še slabšajo, saj niso usmerjena v preprečevanje nezakonite uporabe avtorskih del.

Vprašanja novinarjev

Zakaj SAZAS skriva podatke o prejemkih najbolje plačanih avtorjev?

Neka druga kolektivna organizacija je z objavo seznama najbolje plačanih avtorjev dobila kazen. Tovrstne objave so namreč v nasprotju s slovensko zakonodajo.

Združenje SAZAS ničesar ne skriva in ne želi, da bi bile tovrstne informacije vir za polnjenje rumenega tiska, vedno pred časom obračuna.

Ali SAZAS deluje po mednarodnih konvencijah, ne glede na to, kaj pravi slovenska zakonodaja. Ali delujete po drugih pravilih?

Ne, nismo virtualna organizacija in delujemo v skladu s slovensko zakonodajo - z zakoni: ZASP, Zakonom o  društvih.

Vedno, vsaka sprememba Statuta je bila vedno potrjena s strani pristojne upravne enote. Zavračamo očitek, da bi SAZAS organizacijsko ali kakorkoli drugače deloval v neskladju s slovensko zakonodajo.

No, ampak razlikovanje članov ni po Slovenski zakonodaji?

Veseli bi bili, če bi se Urad lotil pisanja zakona, ki bi veljal za vse kolektivne organizacije. Trenutno ne moremo govoriti o enakopravnosti organizacij za kolektivno zaščito, saj je nadzorovanje s strani Urada netransparentno, ker nimamo krovnega zakona. Smo zmedeni, saj s strani države dobivamo drugačne, napačne in nasprotujoče si signale.

Zakaj pri vas samo redni člani lahko sodelujejo na skupščinah?

To ni res, vsi lahko sodelujejo. Pravico glasovanja pa imajo po Statutu samo redni člani.

Avtorska pravica pri samem nastanku prinaša ustvarjalcu moralne in materialne pravice. Ne članstvo; pravica izhaja iz samega nastanka dela, če se tvoja dela javno uporabljajo.

No tisti, ki glasujejo, na kakšen način se deli denar?

Smo eno izmed najbolj demokratičnih društev v Evropi, spodbujamo aktivnosti članstva.

Vedno statistično primerjamo rast prihodkov. Pri najuspešnejših avtorjih je bila rast okoli 300%; nekje od 2.500. mesta pa kar za 400 % . Tisti avtorji, ki manj zaslužijo, jim honorar bolj rase.

Od javne uporabe avtorskih del je odvisno, kakšni so honorarji. Nimamo revnih in bogatih, imamo uspešne in manj uspešne avtorje.

Koliko je pri vas rednih članov?

Okoli 200. In če primerjamo z drugimi državami, npr. v Avstriji jih je malo čez 400, pa imajo 4-krat več prebivalcev, na Hrvaškem 300. Relativni delež rednih članov v Sloveniji je visok.

Nekateri, ki izpolnjujejo pogoje za redno članstvo, tega niti ne želijo, ker jih to ne zanima.

SAZAS si želi umirjen dialog s svojim varuhom - Uradom.

Ne razumemo, zakaj je Urad del Ministrstva za gospodarstvo. Del naših uporabnikov, s katerimi imamo tožbe, sodi pod ta ministrski resor.

Država, naredi premalo in namesto da bi ščitila avtorje, se zdi, kot da podpira tiste, ki nezakonito izkoriščajo avtorska dela, a imajo v rokah kapital. 

Kot rečeno, želimo si krovni zakon za kolektivne organizacije, pod okriljem katerega bi vse kolektivne organizacije delovale enakopravno.

Nekateri so SAZAS videli že kot agencijo, kot ustanovo, v kateri se ob vsakih volitvah spremeni vodstvo. Ni takšna organizacija, je zasebna. Ima večletne dobre odnose s tujimi avtorji. Želimo si popraviti ta imidž tudi v Sloveniji.

Smo zelo zainteresirani in bi radi dosegli dogovor s kulturnimi društvi; dorekli nek drug način plačevanja pri dobrodelnih prireditvah in humanitarnih koncertih. Poskušali smo že na več načinov. S kulturnim društvom, ki organizira protestne shode v Račah, smo želeli priti v kontakt. Ko smo bili že tik pred dogovorom, smo dobili e-sporočilo, da so osebi, ki se je z nami dogovarjala, odvzeli mandat.

S strani Urada bi si želeli nekoga, ki bi razumel, da je postavljen zato, da ustvari ugodno okolje za delovanje avtorske ustvarjalnosti.

Kako boste ravnali glede poziva Urada?

Naročili smo pravna ekspertizo na Inštitutu za ekonomsko analizo prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Pregledali bomo argumente, zagotovili transparentnost ekspertiz in želimo se odločati na podlagi pravnih argumentov.

Koliko sredstev letno namenite za odvetniške storitve?

Zaradi samega dela organov države smo primorani naše interese ščititi zgolj po sodni poti.
Stroški so bili približno med 50,000 -100.000 €. Trenutno še obvladljivo. Problem, da se v prihodnosti ti stroški povečajo. Če želimo tožiti nekoga, ki ima visoka neplačana avtorska nadomestila do SAZAS-a, je visoka taksa. Zato smo žalostni, ker državni organi ne ukrepajo. Morali bi obstajati učinkovite metode državnih organov, ki bi preprečevale takšne situacije.

Primerjava z drugimi kolektivnimi organizaciji – poraba sredstev na zaposlenega znaša v Sloveniji 0,7 €; v Franciji 2,8 €, v Avstriji 1,5 €. Vsa avtorska društva porabijo veliko več sredstev. Tu smo še zelo podhranjeni; ne moremo si privoščiti ogromne količine odvetnikov. S povečevanjem prihodka smo lahko tudi veliko bolj učinkoviti.

Avtorska zakonodaja je nastala po sodni poti. Ker je nekdo pred mnogimi leti šel na sodišče in uveljavil svojo pravico. Narava našega dela je, da imamo veliko pravno podporo. Edino na ta način lahko izborimo tisto, kar je v zakonu določeno, namesto da bi šli naprej.

Urad očita nekooperativnost glede posredovanja zahtevanih dokumentov.

Vedno smo se odločali po zakonu. Kar je po zakonu primerno, da Urad lahko pridobi, je dobil. Ne odločamo se na pamet. Vedno smo imeli pravno podlago pristojnega organa.

Ste se kaj odločili, boste ukrepali?

Kazenska ovadba je tako rekoč že pripravljena.

Na podlagi česa?

Dokaznih materialov, ki jih je dovolj. O tem bomo govorili na posebni tiskovni konferenci, kjer bomo predstavili celotno dokumentacijo.

Ne boste upoštevali poziva Urada?

Bomo, ko pridobimo pravno mnenje s pravnega inštituta, ki bo izdelal ekspertizo, do česa je Urad upravičen.

Mehanične pravice se v Sloveniji ne ščitijo kolektivno. Avtor lahko ščiti sam. Vsaj 20 plošč v Sloveniji je izšlo s skladbami Matjaža Zupana, ne da bi zato vedel. Kaj država sploh stori, da bi preprečila nezakonito uporabo? Državni organi ne prispevajo k izboljšanju, pomagajo k diskreditaciji avtorskega dela. Ali ima država vzvode, da preprečuje tako nezakonito uporabo?

Govori se o novem vodstvu?

Danes smo že mešani odbori; Mojmir Sepe je pripravljen prevzeti predsedstvo SAZASa.
Mojmir Sepe je povedal:

»V mojih letih se ne čutim sposobnega, da bi vodil. Sem zelo počaščen, da me je odbor izbral kot predsednika, vendar bi bil veliko bolj vesel, če bi bil izvoljen za častnega predsednika, veliko bolj vesel, če bi vodstvo prevzel mlad, zagrizen človek. Praksa v tujini je, da je to častna funkcija. Pri nas pa je to naporno delo.«

Jure Robežnik ga je dopolnil:
»Velikokrat smo zelo žalostni nad vsem tem, kar se dogaja v  zadnjih letih okoli SAZASa, slovenskih avtorjev. Gre za zelo očitni načrt sovražnega prevzema. Povem pa naj, da v naši bivši državi, ki je ne glorificiram, se nič takšnega ni dogajalo. Popolnoma je bilo jasno, da so naše pravice svete, neodtujljive, moja last. Zdaj je to naenkrat sporno. Ko smo člani evropske skupnosti, razvitega sveta; nikjer na svetu, še na Hrvaškem ne, take debate sploh niso možne. Avtorska pravica je sveta pravica. Zaščita je popolna in jo vsi priznavajo; dolgo časa je bilo 50 let po smrti, zdaj je 70 let. Okoli dogajanja tu, imamo letne skupščine, udeleži se jih 60 -70 aktivnih članov, s sklepi se strinja od 70-ih 65 članov. Že 4-5 let so trije, štirje, pet ljudi, ki se ne strinjajo s tem, to rušijo. V dnevnem časopisu, katerega naročnik sem že dolga leta, čitam, da so slovenski avtorji razklani. To ni res. Mi smo žrtve nekega načrtnega lobija, ki nam želi odvzeti pravice.«

Še vedno smo na repu evropske lestvice glede pobranih sredstev na prebivalca. V  Sloveniji tako zberemo 4 €/prebivalca, Skandinavske države pa kar 15 €. To nam ni v ponos.

Tarife v primerjavi z Avstrijo so 4-krat nižje, z Madžarsko 3-krat nižje. Zato je naš prihodek na prebivalca še vedno tako nizek.

SAZAS se ni hotel udeležiti iniciative, ki predstavlja radijske in televizijske postaje.

SAZAS že 2 leti poskuša pridobiti sogovornike.Za tokratni sklicani sestanek pa je žal prišlo do neljubega dogodka, saj smo imeli administrativne težave.

Za nas pogajanja v nedogled niso rešitev. Uporabniki s pogajanji namreč pridobivajo, avtorji pa izgubljajo.

Zakaj ne bi po vzoru angleške organizacije na spletu objavili letnih poročil; kdo so člani … da to odgovorite na očitke transparentnosti.

Vsi člani imajo vpogled v dokumentacijo, v vsa letna poročila. Vse prihodke, ki jih SAZAS objavi v bilanci, preveri revizor.

Ali je tajen podatek, v kakšnem razmerju gre za slovenske in tuje avtorje?

Vedno se usmerjamo v skladu z evropsko prakso. CISAC, naša krovna organizacija, ki narekuje najbolj stroga pravila za transparentnost, redno pošiljamo naše podatke, kar tudi delajo tuje kolektivne organizacije. Tako imamo vpogled v vse sestrske organizacije.  Slovenija nakazuje približno 25 % sredstev v tujino.