Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju urad) pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo, ki zastopa interese gospodarskih družb in uporabnikov glasbenih del, s svojimi dejanji nikakor ne prispeva k izboljšanju avtorske zaščite v Sloveniji, ampak z večletnimi nenehnimi nezakonitimi pritiski na avtorsko zasebno organizacijo Združenje SAZAS onemogoča pri svojem osnovnem poslanstvu, ki je zaščita avtorjev. Urad celo zastopa stališče, da mora biti tarifa za uporabo glasbenih avtorskih del takšna, kot je bila leta 1998.
Korist od takšnega delovanja urada imajo zato zgolj tisti gospodarski subjekti, ki z nezakonito, pa tudi z zakonito uporabo avtorskih del, ustvarijo visoke dobičke. S tem se potrjuje mnenje avtorjev, da imajo korist zaradi več letnega dela urada, vključno zaradi izjav njegovega direktorja dr. Žureja, korist radijske postaje, televizijske postaje in drugi uporabniki glasbenih del, ki ne plačujejo nadomestil za uporabo avtorskih del, ali pa so le-ta smešno nizka. Predvsem pa je zaslediti, da se urad ne ukvarja s svojo primarno nalogo, to je da bi deloval v smeri izkoreninjenja nezakonite uporabe avtorskih del, zato so avtorji prisiljeni svojo pravico uveljavljati preko sodišč v dolgotrajnih in predragih postopkih.
V letu 2009 je medijski kolač na področju televizijskih programov znašal 300.000.000 EUR. Avtorji na glasbenih delih, ki jih ščiti Združenje SAZAS, od tega dobijo zgolj 54.220 EUR, čemur botruje neprimerna zakonska ureditev in nedelovanje državnih organov, na kar je bil urad večkrat opozorjen. Če bi bila v Sloveniji učinkovita ureditev avtorske pravice, bi skladno z evropsko prakso, svetovni in domači avtorji glasbenih del dobili preko Združenja SAZAS (glede na evropske države in podatke o medijskem kolaču) 6.000.000 EUR, država pa velik delež plačanega davka.
Zaradi neučinkovitega delovanja državnih institucij, bo Združenje SAZAS primorano preko sodišča uveljavljati pravice avtorjev, kar ne bi smel biti cilj zakonodajalca, pač pa bi moral zagotoviti hitro in ne predrago izvrševanje avtorske zaščite. Tudi osnovna naloga Urada RS za intelektualno lastnino bi morala biti stvaritev okolja, v katerem bi bilo mogoče avtorsko pravico učinkovito (za)ščititi. Javno pozivamo Urad RS za intelektualno lastnino, da objavi svoje aktivnosti, ki jih je sprovedel v smeri izboljšanja pogojev za zaščito avtorjev in rezultate njegovih ukrepov, ter v boju proti piratstvu.
Urad se ukvarja predvsem z onemogočanjem delovanja Združenja SAZAS. Očitki urada, češ, da bi moralo Združenje SAZAS omogočiti vpogled v dokumentacijo vsem članom, so brezpredmetni. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah namreč v določbi 160. člena določa, da vsak član kolektivne organizacije lahko zahteva, da v roku, določenem v statutu, dobi na vpogled letno finančno poročilo in poročilo njenega nadzornega odbora, kar je Združenje SAZAS vedno omogočalo.
Enako je brezpredmeten očitek, da morajo biti vsi člani Združenja SAZAS enakopravni, saj Združenje SAZAS omogoča vsem avtorjem glasbenih del, da pod enakimi pogoji sodelujejo pri upravljanju in nadzoru Združenja SAZAS. Urad Združenju SAZAS očita neskladnost statuta z Zakonom o društvih, čeprav je ravno skladnost statuta že preveril pristojni državni organ, to je Upravna enota, ki je glede Statuta izdala pozitivno odločbo.
Urad od Združenja SAZAS zahteva celo ukinitev promocijskega sklada, ki je bil namenjen predvsem spodbujanju slovenske avtorske ustvarjalnosti in slovenskih avtorjev v času, ko glasbeni ustvarjalci nimajo drugih virov za financiranje svojih glasbenih projektov in ko jim, predvsem država, ne namenja finančnih spodbud. Poudarjamo, da promocijski sklad ni posebnost Združenja SAZAS, pač pa ga poznajo vse kolektivne organizacije avtorjev v Evropi in po svetu. Tudi druge zahteve Urada nimajo primerjave v ureditvah kolektivnih organizacij v državah članicah EU.
Popolnoma neprimerna je tudi izjava direktorja urada, da Združenje SAZAS izvaja javno pooblastilo. Iz mednarodnih konvencij jasno izhaja, da so pravice intelektualne lastnine zasebne pravice. Ustava določa, da z zakonom ali na njegovi podlagi, lahko pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. Združenje SAZAS pa, v nasprotju s tem, ne opravlja nikakršnih nalog uprave in za svoje delovanje ne dobiva s strani države nikakršnih sredstev. Dejstvo pa je, da Združenje SAZAS, kot tudi avtorji, prispevajo sredstva v državni proračun, država pa se z ne-aktivnim delovanjem v boju proti piratstvu vsako leto odreče precejšnji vsoti neplačanega davka.